40 dejstev, ki jih morate poznati: »Resnična zgodba o kovidu«

40-dejstev

Septembra 2021 smo kot odgovor na stotine zahtev bralcev po virih in podatkih prvič objavili naše izjemno priljubljeno odlagališče povezav na temo kovida. Namenoma je bilo brez razlage, uredniškega urejanja ali mnenja.

Odziv je bil neverjeten. V nekaj tednih je postal naš najbolj gledan dokument vseh časov in od takrat je gledanost stabilna.

Toda čas gre naprej. Objavljeni so bili novi podatki in na dan so prišla nova dejstva. Postalo je jasno, da moramo del posodobiti, ne le glede dejstev, ampak tudi glede pristopa.

Tukaj so torej vsa posodobljena ključna dejstva in viri v zvezi z domnevno »pandemijo«, ki vam bodo pomagali razumeti, kaj se je od januarja 2020 godilo s svetom. Morda bomo s tem pomagali razsvetliti katerega od vaših prijateljev, ki je morda še vedno ujet v megli »Novo normalnega«.

Z zvezdico * so označene vse trditve, s katerimi se zaradi zavračanja teorije mikrobov ne strinjamo, zraven pa so pripeti komentarji, s čim bi morale biti te trditve nadomeščene. Predvsem gre za trditve glede obstoja virusov in pojma okužbe, ki jo lahko nadomestimo s pojmom vnetij ali pa prenosa bolezni, ki jo lahko nadomestimo s pojmom sočasnost zaradi vpliva istega okolja. (op. prev.).

I. del: Simptomi

1. (Novo): “Kovid19” in gripa imata ENAKE simptome.

Ni simptomov ali zbirk simptomov, ki bi bili edinstveni ali specifični zgolj in samo za »kovid«. Vsi simptomi »kovida« so prisotni pri številnih drugih boleznih in stanjih, vključno s skupino pogostih »okužb dihal*« (vnetij v dihalih, op. prev.), pogovorno znanih kot »gripa«.

To zlahka priznavajo glavni viri in »strokovnjaki«, ki simptome »kovida« rutinsko opisujejo kot »gripi podobne«.

Glede na spletno stran ameriškega centra za nadzor bolezni (CDC), ki primerja “kovid” in gripo:

»Ne morete ugotoviti razlike med gripo in kovidom-19 samo s pregledom simptomov, ker so nekateri simptomi pri obeh enaki.« (https://www.cdc.gov/flu/symptoms/flu-vs-covid19.htm)

NHS Združenega kraljestva pa navaja:

»Simptomi [kovida] so zelo podobni simptomom drugih bolezni, kot sta prehlad in gripa.« (https://www.nhs.uk/conditions/covid-19/covid-19-symptoms-and-what-to-do/)

Čeprav glavni viri priznavajo (sicer v diplomatskem jeziku) naslednje: »nekateri enaki simptomi«, »zelo podobni«…., je resnica, da so simptomi enaki. Edine razlike, ki so jih kdaj opazili, so dvomi o resnosti in času začetka.

Članek v Health Partners poudarja, da je lahko »kovid« hujši ALI blažji od gripe, in navaja še, da se lahko bolnik, ki naj bi mu diagnosticirali »kovid«, včasih »počuti boljše kot ob prehladu«. (https://www.healthpartners.com/blog/covid-19-vs-flu-symptoms/)

Klinika Mayo v svojem članku z naslovom “Kovid” proti gripi navaja, da je edina razlika v simptomih ta, da se “simptomi pojavijo ob različnih časih”. (https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/coronavirus/in-depth/coronavirus-vs-flu/art-20490339)

2. (Novo): Pojav, imenovan »motnost brušenega stekla« NI edinstven za »kovid«.

Na začetku pandemije so poročali, da je medicinsko slikanje razkrilo, da prihaja do pojava, ki se imenuje “motnost brušenega stekla” v pljučih domnevnih primerov “kovida”. Ta pojav so uporabljali za diagnosticiranje bolnikov. Vendar pa anomalije, imenovane »motnost brušenega stekla«, niso edinstvene za “kovid”.

Glede na nemški članek, objavljen v reviji Radiologie leta 2010:

»Motnost brušenega stekla (GGO)« je opredeljen kot difuzna pljučna infiltracija [ki jo lahko povzroči] edem, zračni prostor in intersticijska pljučnica, neinfekcijski pnevmonitis, kot tudi tumorske manifestacije. Fiziološki procesi, kot je slabo prezračevanje predelov pljuč in učinki izdiha, se lahko kažejo tudi kot GGO.« (https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/20978735)

Leta 2012 je Journal of Respiratory Care objavil članek “Slike sindroma akutne respiratorne stiske”, ki je takole opisal GGO [poudarek dodan]:

»Motnost brušenega stekla« na CT je nespecifičen znak, ki odraža splošno zmanjšanje vsebnosti zraka v prizadetih pljučih.« (https://rc.rcjournal.com/content/respcare/57/4/607.full.pdf)

Leta 2022 je Lancet objavil študijo primera indijskega zdravnika z naslovom »Motnosti brušenega stekla« ni vedno kovid-19«. (https://www.thelancet.com/article/S0140-6736(22)00009-5/fulltext)

Drugi članek, ki ga je maja 2022 objavil Health.com, poudarja, da:

»Motnosti brušenega stekla« (GCO) ni specifična za kovid-19 […], lahko se pojavi zaradi drugih stanj in okužb*.« (https://www.health.com/condition/infectious-diseases/coronavirus/ground-glass-opacities-covid-19)

Če povzamemo: GGO je običajna manifestacija pljučne bolezni ali poškodbe in je povezan s pljučnico, pnevmonitisom, tuberkulozo (https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0954611114001255) in mnogimi drugimi boleznimi.

3. (Novo): Izguba voha in okusa NI edinstvena za »kovid«.

Tako kot pri GGO, tudi glede izgube občutka za okus in voh (https://www.healthychildren.org/English/health-issues/conditions/COVID-19/Pages/How-is-the-Flu-Different-From-COVID-19.aspx) poročajo, da ta pojav ni specifičen za »kovid«. Gre za znani simptom številnih okužb* zgornjih dihal (vnetij sluznice v zgornjih dihalih, op. prev.).

Članek iz leta 2001, ki je objavljen na spletni strani Medicinske fakultete Univerze v Connecticutu, opisuje ta pojav takole:

»Pri odraslih sta dva najpogostejša vzroka za težave z vohom, ki ju opažamo na naši kliniki: (1) izguba voha zaradi potekajočega procesa v nosu in/ali sinusih, kot so nosne alergije, in (2) izguba voha zaradi poškodbe specializiranega živčnega tkiva na vrhu nosu (ali morda višje vohalne poti v možganih) zaradi predhodne »virusne okužbe*« (vnetja sluznice, op. prev.) zgornjih dihal.« https://health.uconn.edu/tasteandsmell/patient-care/viral-damage-and-nasal-sinus-disease/)

Znano je, da številna pogosta zdravstvena stanja povzročajo akutne in kronične poškodbe občutka za voh in okus. NHS Združenega kraljestva navaja tako:

»Spremembe voha so najpogosteje posledica prehlada ali gripe, sinusitisa (okužbe* sinusov) [ali] alergij (kot je seneni nahod).« (https://www.nhs.uk/conditions/lost-or-changed-sense-smell/)

II. del: Diagnoza in PCR testi

4. (Novo): Klinične diagnoze »kovid-19« ni mogoče postaviti.

Klinična diagnoza je praksa diagnosticiranja bolezni na podlagi edinstvenega simptoma ali zbirke simptomov. Wikislovar jo definira kot:

»Ocenjena identifikacija bolezni, na kateri temeljijo bolnikove pritožbe, temelji le na znakih, simptomih in anamnezi bolnika in ne na podlagi laboratorijskega pregleda ali medicinskega slikanja.« (https://en.wiktionary.org/wiki/clinical_diagnosis)

Ker »kovid19« nima edinstvenega simptomatskega profila (točka 1 v tej objavi) in ker se lahko VSI glavni simptomi »kovida« potencialno nanašajo na dobesedno vsako običajno okužbo* dihal (vnetje dihal, op. prev.), je »kovid19« nemogoče diagnosticirati na podlagi simptomov.«

5. (Novo): Hitri testi so nezanesljivi.

V obdobju »pandemije« so bili za »samotestiranje« na »kovid« najpogosteje uporabljani hitri testi na podlagi protiteles (nekje tudi testi lateralnega toka LFT). Ti testi so zelo nezanesljivi in znano je, da dajejo pozitivne rezultate testov gospodinjskih tekočin, kot sta sadni sok in soda.

Otroci v Združenem kraljestvu so svoje rezultate pogosto “ponarejali” s kisom ali kokakolo (https://www.parents.com/news/viral-tiktok-video-shows-teens-faking-covid-test-results-to-get-out-of-school/), da bi ustvarili lažno pozitivne teste s katerimi bi lahko opravičili nekaj dni odsotnosti iz šole.

Februarja 2022 je »strokovnjak« za The Guardian povedal (https://www.dumptheguardian.com/world/2022/feb/16/covid-tests-how-can-people-be-positive-on-lateral-flow-and-negative-on-pcrs), da lahko ti testi ustvarijo lažno pozitivne rezultate na podlagi prehrane testirane osebe, ali preko »navzkrižne reakcije« z »drugim virusom*« (ob pojavu druge vnetne bolezni, op. prev.).

Februarja 2022 je skupina “strokovnjakov” z Imperial Collegea poročala, da lahko hitri testi “zgrešijo” okužene ljudi (https://www.imperial.ac.uk/news/234154/lateral-flow-tests-missing-substantial-number/#:~:text=Dr%20Singanayagam%20said%3A%20%E2%80%9CLateral%20flow,could%20be%20providing%20false%20reassurance). Uradno stališče je, da ti testi prikazujejo tako lažno negativne, kot tudi lažno pozitivne rezultate (vsi testi so lažno pozitivni, saj ne morejo biti usmerjeni/izdelani proti virusu, če ga še nikoli niso izolirali, op. prev.).

Poleg tega so strokovnjaki priznali, da si rezultati testov, na podlagi protiteles in PCR, pogosto nasprotujejo (https://www.gavi.org/vaccineswork/covid-why-are-people-testing-positive-lateral-flow-tests-then-negative-pcr). To pomeni, da si lahko na enem testu pozitiven, na drugem pa ne (dve različni metodi ne dajeta enakih rezultatov, kar je s stališča preverjanja analitske metode nedopustno, op. prev.).

Če povzamemo, testi na podlagi protiteles nimajo nobene diagnostične vrednosti.

6. PCR testi niso bili zasnovani za diagnosticiranje bolezni.

Test verižne reakcije s polimerazo z reverzno transkriptazo (RT-PCR) je v medijih opisan kot »zlati standard« za diagnozo »kovida«.

Toda Kary Mullis, Nobelov nagrajenec in izumitelj postopka, tega nikoli ni namenil za uporabo kot diagnostično orodje. To je tudi javno povedal:

»PCR je le postopek, ki vam omogoča, da iz »nečesa« naredite »večje količine nečesa«. Ne pove vam, da ste bolni ali pa da vas bo »nekaj«, na kar ste pozitivni, poškodovalo ali kaj podobnega.« (https://off-guardian.org/2020/10/05/pcr-inventor-it-doesnt-tell-you-that-you-are-sick/)

7. Testi PCR so bili v preteklosti netočni in nezanesljivi.

Znano je, da testi PCR, ki veljajo za »zlati standard« za diagnosticiranje kovida«, dajejo mnogokrat* (v celoti, op. prev.) lažno pozitivne rezultate, saj reagirajo na material DNK, ki ni specifičen za Sars-Cov-2.

Kitajska študija je pokazala, da lahko isti bolnik dobi dva različna rezultata z uporabo istega testa na isti dan (https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32219885/, kar v analitskem smislu pomeni, da test PCR ni ponovljiv, op. prev.). V Nemčiji so znani testi, ki so reagirali na tisto, kar ima ortodoksna medicina za viruse* prehlada (https://www.schwerin.de/news/4a3e5560-78c9-11ea-b543-1967de695b51/. Virusov prehlada zdravniki navadno laboratorijsko ne preverijo, ampak le postavijo tako diagnozo na podlagi pregleda, op. prev.). Nekateri testi v ZDA so reagirali celo na negativni kontrolni vzorec (https://www.science.org/news/2020/02/united-states-badly-bungled-coronavirus-testing-things-may-soon-improve).

Pokojni predsednik Tanzanije (https://off-guardian.org/2021/03/18/discuss-president-magufuli-dead-at-61/) John Magufuli, je pri preverjanju testa PCR preizkusil vzorce kozje noge in motornega olja. Testiranje s PCR je tudi zanje pokazalo pozitiven rezultat (https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-tanzania-idUSKBN22F0KF kar pomeni, da so testi PCR v analitskem smislu nespecifični, op. prev.).

Že februarja 2020 so strokovnjaki priznavali, da je test nezanesljiv. Dr Wang Cheng, predsednik Kitajske akademije medicinskih znanosti, je za kitajsko državno televizijo povedal, da je “točnost testov le 30-50 %”. Spletno mesto avstralske vlade (https://off-guardian.org/2020/09/05/australian-govts-own-website-admits-covid-tests-are-totally-unreliable/) je trdilo, da je “na voljo le malo dokazov za oceno točnosti in klinične uporabnosti razpoložljivih testov za kovid-19.” Portugalsko sodišče je razsodilo, da so testi PCR “nezanesljivi” in se jih ne sme uporabljati za diagnozo (https://www-dgsi-pt.translate.goog/jtrl.nsf/33182fc732316039802565fa00497eec/79d6ba338dcbe5e28025861f003e7b30?_x_tr_sch=http&_x_tr_sl=pt&_x_tr_tl=en&_x_tr_hl=en-GB&_x_tr_pto=nui,elem).

Nezanesljivost PCR testov pa ni značilna le za teste za »kovid«. Študija iz leta 2006 je pokazala, da so se testi PCR v primeru obolenja, ki naj bi ga po ortodoksni medicini povzročal določeni »virus*« odzvali tudi na druga »virusna obolenja*« (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2095096/, čeprav so imeli bolniki čisto drugačne klinične simptome, op. prev.). Leta 2007 so zaradi zanašanja zgolj na diagnozo testov PCR proglasili “izbruh” oslovskega kašlja, ki ga v resnici ni bilo (https://www.nytimes.com/2007/01/22/health/22whoop.html; oslovski kašelj naj bi po ortodoksni medicini povzročala bakterija tako, da so odsotnost bakterije pri tej diagnozi lahko potrdili. Vendar pa je ta primer odličen pokazatelj, da tudi Bordetella ne povzroča simptoma, ki mu pravijo oslovski kašelj, saj Kochovi postulati za to bakterijo kot povzročiteljico oslovskega kašlja v primeru odsotnosti ob kliničnem simptomu, ki je pri oslovskem kašlju izrazito značilen, padejo. op. prev.).

Podrobne razčlenitve napak PCR testov si lahko preberete na naslednjih povezavah:

8. Pražni cikel oz. Ct vrednosti PCR testov so previsoke.

Testi PCR se izvajajo v ciklih. Število ciklov, ki so potrebni za pridobitev rezultata, je znano kot »pražni cikel« ali vrednost Ct. Kary Mullis je dejal: “Če morate opraviti več kot 40 ciklov […], je z vašim PCR nekaj resno narobe.”

Smernice MIQE PCR (Minimum Information for Publication of Quantitative Real-Time PCR Experiments) se s tem strinjajo in navajajo: “Vrednosti [Ct], višje od 40, so sumljive zaradi implicitne nizke učinkovitosti in se jih na splošno ne sme poročati”. (https://www.gene-quantification.de/miqe-bustin-et-al-clin-chem-2009.pdf)

Celo sam dr. Fauci je priznal, da česarkoli nad 35 cikli skoraj nikoli ni mogoče gojiti (https://www.youtube.com/watch?v=a_Vy6fgaBPE).

Dr. Juliet Morrison, virologinja na kalifornijski univerzi Riverside, je za New York Times povedala: »Vsak test s pragom cikla nad 35 je preveč občutljiv … Šokirana sem, da ljudje lahko mislijo, da lahko 40 [ciklov] predstavlja pozitiven rezultat … Bolj razumna meja bi bila od 30 do 35″. (https://www.nytimes.com/2020/08/29/health/coronavirus-testing.html)

V istem članku je dr. Michael Mina s Harvardske šole za javno zdravje dejal, da bi morala biti meja 30, avtor pa poudarja, da bi znižanje Ct s 40 na 30 v nekaterih državah zmanjšalo “primere kovida” za kar 90 %.

Lastni podatki CDC kažejo, da nobenega vzorca nad 33 cikli ni mogoče gojiti (https://web.archive.org/web/20200828153214/https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/duration-isolation.html), nemški inštitut Roberta Kocha pa pravi, da manj kot 30 ciklov kaže, da ne gre za nalezljivo* količino virusa* (https://web.archive.org/web/20200925013250/https://www.rki.de/DE/Content/InfAZ/N/Neuartiges_Coronavirus/Vorl_Testung_nCoV.html).

Kljub temu je znano, da skoraj vsi laboratoriji v ZDA izvajajo svoje teste pri 37 ciklih in včasih celo 45 (https://www.nytimes.com/2020/08/29/health/coronavirus-testing.html). NHS “standardni operativni postopek” za pravila PCR testov določa omejitev na 40 ciklov (https://www.rcpath.org/uploads/assets/90111431-8aca-4614-b06633d07e2a3dd9/Guidance-and-SOP-COVID-19-Testing-NHS-Laboratories.pdf).

Glede na to, kar vemo o vrednostih Ct, je večina rezultatov PCR testov kvečjemu vprašljivih.

Ct vrednost, pri kateri nekoga proglasijo za bolnega, bi morala biti določena eksperimentalno, hkrati s pojavom specifičnih kliničnih simptomov, ne pa arbitrarno, na podlagi dogovora. Seveda, če bi ta test zanesljivo vseboval gene izoliranega virusa in bi tudi ostali parametri za preverjanje analitskega testa držali (op. prev.)

9. Svetovna zdravstvena organizacija je (celo dvakrat) priznala, da so testi PCR dali lažno pozitivne rezultate.

Decembra 2020 je WHO izdala informativno obvestilo o postopku PCR (https://off-guardian.org/2020/12/18/who-finally-admits-pcr-tests-create-false-positives/), v katerem je laboratorijem naročila, naj bodo previdni pri visokih vrednostih Ct, ki povzročajo lažno pozitivne rezultate:

»V primeru, da imajo vzorci visoko vrednost Ct, to pomeni, da je bilo potrebnih veliko ciklov za odkrivanje virusa*. V nekaterih okoliščinah je težko ugotoviti razliko med šumom (signalom slepega vzorca) in dejansko prisotnostjo ciljnega virusa* (zaporedja nukleinskih kislin za katerega ne vemo, kateremu bitju pripada, op. prev.).«

Nato je januarja 2021 WHO izdala še eno obvestilo (https://off-guardian.org/2021/01/25/who-finally-admits-pcr-is-not-a-diagnostic-test/), tokrat z opozorilom, da je treba “asimptomatske” pozitivne teste PCR ponoviti, ker so lahko lažno pozitivni:

»Če se rezultati testa ne ujemajo s klinično sliko, je treba vzeti nov vzorec in ga ponovno testirati z isto ali drugo tehnologijo NAT! (testi za nukleinske kisline, glej razlago pojmov na koncu).«

Te napovedi so sovpadale z začetnim uvajanjem “cepiv proti kovidu”.

10. Znanstvena osnova za VSE “kovid” teste je vprašljiva.

Genom virusa Sars-Cov-2 so kitajski znanstveniki domnevno sekvencirali decembra 2019, nato pa so ga objavili 10. januarja 2020. Manj kot dva tedna kasneje so nemški virologi (Christian Drosten s sodelavci) domnevno uporabili ta genom za izdelavo PCR testov. Napisali so objavo z naslovom »Detekcija novega koronavirusa 2019 (2019-nCoV) z RT-PCR v realnem času« (https://www.eurosurveillance.org/content/10.2807/1560-7917.ES.2020.25.3.2000045), ki je bila poslana v objavo 21. januarja 2020 in nato sprejeta že naslednji dan, 22. januarja. To pomeni, da je bil dokument domnevno “strokovno pregledan” v manj kot 24 urah. Običajno tak postopek traja več tednov.«

Od takrat je konzorcij več kot štiridesetih znanstvenikov vložil peticijo za umik prispevka in napisal dolgo poročilo, v katerem je podrobno opisal 10 večjih napak v metodologiji prispevka (https://cormandrostenreview.com/report/).

Zahtevali so tudi objavo poročila o medsebojni recenziji revije, da bi dokazali, da je članek res šel skozi postopek recenzije. Časopis tega še ni izpolnil.

Testi Corman-Drosten so osnova za vsak PCR test za »kovid« na svetu. Če je objava vprašljiva, je vprašljiv tudi vsak posamezen PCR test.

O nezanesljivosti prve identifikacije »virusa« in Drostenovega testa je objavljen obsežen članek v slovenščini na Skrivnosti Sveta, op. prev. (https://www.skrivnostisveta.si/uporaba-pcr-testov-za-diagnozo-covid-19/)

III. del: »Primeri bolnikov« in »smrti«

11. Veliko število “primerov bolnikov s kovidom” je “asimptomatskih”.

Na začetku “pandemije” so poročali, da večina “primerov kovida” nikoli ni pokazala nobenih simptomov.

Marca 2020 so študije, opravljene v Italiji, pokazale, da 50–75 % primerov ljudi s pozitivnimi testi na kovid nima nobenih simptomov (https://www.repubblica.it/salute/medicina-e-ricerca/2020/03/16/news/coronavirus_studio_il_50-75_dei_casi_a_vo_sono_asintomatici_e_molto_contagiosi-251474302).

Druga študija v Združenem kraljestvu iz avgusta 2020 je pokazala, da kar 86 % “bolnikov, ki naj bi imeli kovid” sploh ni imelo »virusnih* simptomov (https://www.news-medical.net/news/20201009/86-percent-of-the-Uks-COVID-19-patients-have-no-symptoms.aspx)«.

Kitajski dokument iz marca 2020 navaja, da je več kot 80 % “asimptomatskih primerov” dejansko posledica lažno pozitivnih rezultatov testov (https://web.archive.org/web/20200315014616/https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/32133832).

Velika večina »primerov« v prvem letu »pandemije« so bili ljudje, ki sploh nikoli niso zboleli.

Po direktivi Svetovne zdravstvene organizacije o ponovnem testiranju asimptomatskih primerov januarja 2021 (točka 9 v tej objavi), kar je bilo ob istem času, ko so bila »cepiva« prvič uvedena v uporabo, je bil odstotek »asimptomatskih primerov« menda nižji, približno 40 % (https://jamanetwork.com/journals/jamanetworkopen/fullarticle/2787098?utm_source=For_The_Media&utm_medium=referral&utm_campaign=ftm_links&utm_term=121421).

12. (Novo): Številke, ki prikazujejo “primere kovida”, so same po sebi nesmiselne.

Od začetka »pandemije« je bil pojem »primer kovid« opredeljen z izrazi, ki zagotavljajo umetno napihovanje statistike.

Definicija Svetovne zdravstvene organizacije je za »potrjeni primer« (https://off-guardian.org/wp-content/medialibrary/WHO-2019-nCoV-Surveillance-Case-Definition-2022.1-eng.pdf) proglasila vsakega, ki je dobil pozitiven rezultat PCR, ne glede na simptome ali osebno anamnezo. Poleg tega je znano, da številne zdravstvene agencije po vsem svetu, vključno z ameriškim CDC (https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/covid-data/faq-surveillance.html), v svoje statistike vključujejo tudi »verjetne primere« .

WHO kot “verjeten primer” opredeljuje vsakogar, ki izpolnjuje “klinična merila” (tj. ima gripi podobne simptome) in je bil v stiku s “potrjenim primerom” ALI drugim “verjetnim primerom”:

»Verjetni primer kovida je bolnik, ki izpolnjuje klinična merila IN je bil v kontaktu z verjetnim ali potrjenim primerom kovida, ali pa je v povezavi s skupino, ki ima kovid-19.«

Kot je navedeno zgoraj, testi PCR (na osnovi zaporedja nukleotidov) ne delujejo in dajejo lažno pozitivne rezultate. Tudi testi na osnovi protiteles dajejo lažno pozitivne rezultate. Znano je, da lahko ti testi dajo hkrati celo nasprotujoče si rezultate za isto osebo. »Kovid-19« prav tako nima edinstvenega profila simptomov, kar izključuje klinično diagnozo.

Če bolezni ne morete zanesljivo testirati v laboratoriju, je ne morete identificirati prek edinstvenega profila simptomov in je veliko »primerov« prepoznanih kot »asimptomatskih«, potem diagnoza »kovid-19« postane oznaka brez pomena.

Brez kakršnekoli zanesljive diagnostične metode je statistika primerov za katerokoli bolezen sama po sebi nesmiselna.

13. “Smrti zaradi kovida” so nastale s statistično manipulacijo.

Ker je statistika »primerov kovida« prenapihnjena (točka 12 v tej objavi), seveda sledi, da je bila statistika »smrti zaradi kovida« prav tako nezanesljiva. Pravzaprav je bilo že od samega začetka »pandemije« ugotovljeno, da je bilo število »smrti zaradi kovida« »napihnjeno«.

Po podatkih Agencije za zdravstvene standarde Združenega kraljestva je WHO “smrt zaradi kovida” opredelila z naslednjimi izrazi (https://ukhsa.blog.gov.uk/2020/08/12/behind-the-headlines-counting-covid-19-deaths/):

»Smrt zaradi kovida-19 je za namene nadzora opredeljena kot smrt, ki je posledica klinično združljive bolezni v verjetnem ali potrjenem primeru kovida-19 razen, če obstaja jasen alternativni vzrok smrti, ki ga ni mogoče povezati z boleznijo kovid-19 (npr. travma).

Med »pandemijo« so številne države po svetu šle še dlje in opredelile »smrt zaradi kovida« kot »smrt zaradi kateregakoli vzroka v 28/30/60 dneh po pozitivnem testu«.

Zdravstveni uradniki iz Danske (https://www.sst.dk/en/english/corona-eng/status-of-the-epidemic/covid-19-updates-statistics-and-charts), Italije, Nemčije, Združenega kraljestva, ZDA, Severne Irske in drugih držav so vsi priznali to prakso, kar je razvidno s spodnje povezave:

https://www.youtube.com/watch?embeds_referring_euri=https%3A%2F%2Foff-guardian.org%2F&source_ve_path=MTM5MTE3LDEzOTExNywyODY2NCwxNjQ1MDY&feature=emb_share&v=Tw9Ci2PZKZg

Ameriški CDC v svoji statistiki beleži celo “verjetne smrti zaradi kovida« (https://www.cdc.gov/nchs/nvss/vsrr/covid19/tech_notes.htm).

Odstranitev kakršnekoli razlike med umiranjem zaradi »kovida« in umiranjem zaradi nečesa drugega po pozitivnem testu na kovid seveda vodi do popolnoma nesmiselnega števila »smrti zaradi kovida«.

Britanski patolog dr. John Lee je opozoril na to “znatno precenjenost” že aprila 2020 (https://www.spectator.co.uk/article/how-to-understand-and-report-figures-for-covid-19-deaths-). O tem so poročali tudi drugi osrednji viri (https://www.dailymail.co.uk/news/article-9279767/BEL-MOONEY-dad-died-chronic-illness-hes-officially-Covid-victim.html).

Glede na ogromen odstotek »asimptomatskih okužb* s kovidom (glej točko 11 v tej objavi)«, dobro znano razširjenost resnih sočasnih bolezni (glej točko 30 v tej objavi) in dejstvo, da so vsi »testi na kovid« popolnoma nezanesljivi (glej del II v tej objavi), daje število »smrti zaradi kovida« popolnoma nesmiselno statistiko.

IV. del: Zapiranja

14. Zapiranje ne preprečuje širjenja bolezni.

Ni veliko oziroma, sploh ni dokazov, da bi zapore kakorkoli vplivale na omejevanje »smrti zaradi kovida«. Če primerjamo število smrti v regijah, ki so uvedle zapiranje, z regijami, ki ga niso (https://fee.org/articles/sweden-saw-lower-mortality-rate-than-most-of-europe-in-2020-despite-no-lockdown/), ne opazimo nobene razlike.

40-dejstev-1
Slika: Primeri smrti zaradi »kovida« v Kaliforniji (z zapiranjem) in na Floridi (brez zapiranja), januar 2021
40-dejstev-2
Slika: Primeri smrti zaradi »kovida« v Angliji (z zapiranjem) in na Švedskem (brez zapiranja), februarja 2021

Metaanaliza pred natisom z Univerze Johns Hopkins (https://sites.krieger.jhu.edu/iae/files/2022/01/A-Literature-Review-and-Meta-Analysis-of-the-Effects-of-Lockdowns-on-COVID-19-Mortality.pdf) je pokazala, da zapore nimajo skoraj nobenega vpliva na umrljivost zaradi »kovida-19« medtem, ko je bilo v drugem dokumentu z naslovom »Determinante smrti zaradi kovida-19«, objavljenem aprila 2021, ugotovljeno naslednje (https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=3832483):

»Malo je dokazov, da so zapore znižale število smrtnih žrtev«.

15. Zapiranja ubijajo ljudi.

Obstajajo trdni dokazi, da so zapore zaradi socialne, gospodarske in druge škode za javno zdravje, smrtonosnejše od domnevnega »virusa*«. (https://off-guardian.org/2020/04/01/could-the-covid19-response-be-more-deadly-than-the-virus/)

Dr David Nabarro, posebni odposlanec Svetovne zdravstvene organizacije za kovid-19, je oktobra 2020 omejitve opisal kot “globalno katastrofo”:

»V Svetovni zdravstveni organizaciji ne zagovarjamo karantene kot glavnega načina nadzora nad virusom* […]. Zdi se, da se bo svetovna revščina do naslednjega leta morda podvojila. Lahko se zgodi, da se podhranjenost otrok vsaj podvoji […] To je strašna, srhljiva globalna katastrofa.«

Poročilo ZN iz aprila 2020 je opozorilo na 100.000 otrok (https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-children-un/u-n-warns-economic-downturn-could-kill-hundreds-of-thousands-of-children-in-2020-idUSKBN21Y2X7), ubitih zaradi gospodarskih posledic karanten medtem, ko se več deset milijonov drugih sooča z morebitno revščino in lakoto. (https://www.washingtonpost.com/world/national-security/un-pandemic-could-push-tens-of-millions-into-chronic-hunger/2020/07/13/0733e34e-c51e-11ea-a825-8722004e4150_story.html)

Brezposelnost (https://news.un.org/en/story/2020/06/1067432), revščina, samomori (https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32275300/), alkoholizem, uporaba drog in druge socialne/duševne krize naraščajo po vsem svetu. Medtem, ko so zamujene in zapoznele operacije (https://www.birmingham.ac.uk/news/latest/2020/05/covid-disruption-28-million-surgeries-cancelled.aspx) in pregledi (https://web.archive.org/web/20200724212540/https://amp.theguardian.com/society/2020/jun/01/millions-in-uk-miss-cancer-screenings-tests-and-treatments-due-to-covid-19) v številnih državah po svetu že povzročili povečano umrljivost zaradi bolezni srca, raka in drugih bolezni.

V poročilu Svetovne banke iz junija 2021 (https://blogs.worldbank.org/opendata/updated-estimates-impact-covid-19-global-poverty-turning-corner-pandemic-2021) ocenjujejo, da je skoraj 100 milijonov ljudi pahnjenih v skrajno revščino zaradi tako imenovanih “ukrepov proti kovidu”.

Od januarja 2023 se zdravstvene storitve po vsem svetu še vedno srečujejo s kaotičnimi zaostanki pri zdravljenju in diagnosticiranju. Posledični učinki karantene bodo verjetno še leta škodovali javnemu zdravju. https://web.archive.org/web/20230116084254/https://www.economist.com/finance-and-economics/2023/01/15/why-health-care-services-are-in-chaos-everywhere

Vpliv karantene bi lahko bil razlog za kakršnokoli opaženo povečanje čezmerne umrljivosti (glej točko 33 v tej objavi).

16. (Novo): Dojenčki, rojeni med karanteno, imajo nižji IQ.

Študija, opravljena na Univerzi Brown, je pokazala, da so imeli otroci, rojeni po marcu 2020, v povprečju za 21 točk nižji IQ kot prejšnje generacije. Sklepajo takole:

»ostajajo vprašanja v zvezi z vplivom dela od doma, zatočišča in drugih politik javnega zdravja, ki omejujejo socialne stike. Te značilne izkušnje iz otroštva vplivajo na zgodnji otrokov nevrološki razvoj.«( https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2021.08.10.21261846v1.full.pdf)

To odražajo poročila o zaostalem razvoju socialnih veščin in nezmožnosti branja obraznih znakov pri starejših otrocih (starih 4-5 let). https://www.dumptheguardian.com/society/2022/apr/04/pandemic-has-delayed-social-skills-of-young-children-says-ofsted-chief

17. (Posodobljeno): Bolnišnice nikoli niso bile preobremenjene.

Glavni argument, ki se uporablja za obrambo zaprtja je, da bi “sploščitev krivulje” preprečila hiter pritok primerov in zaščitila zdravstvene sisteme pred propadom. Toda večina zdravstvenih sistemov sploh ni bila blizu propada.

Marca 2020 so poročali, da so bolnišnice v Španiji in Italiji prepolne bolnikov, vendar se to zgodi med vsako sezono gripe. Leta 2017 so imele španske bolnišnice 200-odstotno zasedeno zmogljivost (https://www.lasexta.com/noticias/nacional/el-hospital-madrileno-de-la-paz-colapsado-los-sindicatos-llevan-a-la-justicia-la-eliminacion-de-camas-video_201903195c90fbcf0cf2877038852c8e.html), leta 2015 pa so bolniki spali celo na hodnikih (https://elpais.com/ccaa/2015/01/13/madrid/1421182112_975809.html). V dokumentu JAMA iz marca 2020 je bilo ugotovljeno, da italijanske bolnišnice “v zimskih mesecih običajno delujejo s 85-90 odstotno zmogljivostjo” (https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2763188).

V Združenem kraljestvu se zmogljivost NHS čez zimo redno raztegne do prelomne točke (https://www.theguardian.com/society/2019/dec/02/nhs-winter-crisis-extra-beds-created-by-52-per-cent-of-uk-hospitals).

Kot del svoje politike proti kovidu je NHS spomladi 2020 objavila (https://www.england.nhs.uk/statistics/statistical-work-areas/bed-availability-and-occupancy/), da bodo “reorganizirali bolnišnične zmogljivosti na nove načine, za ločeno zdravljenje bolnikov s kovidom in bolnikov brez kovida” ter, da bodo “bolnišnice posledično občutile pritiske glede zmogljivosti pri nižji splošni stopnji zasedenosti kot v preteklosti.”

To pomeni, da so odstranili na tisoče postelj. Da, med domnevno smrtonosno pandemijo so dejansko zmanjšali maksimalno zasedenost bolnišnic.

Kljub temu NHS nikoli ni čutila pritiska, ki bi po številu presegel običajno sezono gripe. Včasih je dejansko imela 4-krat več praznih postelj kot običajno (https://www.hsj.co.uk/acute-care/nhs-hospitals-have-four-times-more-empty-beds-than-normal/7027392.article).

Tako v Združenem kraljestvu kot v ZDA so bili milijoni porabljeni za začasne nujne bolnišnice (https://www.bbc.co.uk/news/health-56327214), ki niso bile nikoli uporabljene (https://apnews.com/article/virus-outbreak-ap-top-news-international-news-weekend-reads-manhattan-e593ba57f37206b495521503d7e5e4c5).

V članku v Zdravstveni politiki iz novembra 2021 so ugotovili, da je bila v vsej zahodni Evropi “zmogljivost” postelj na oddelkih za intenzivno nego presežena le za en dan, in sicer v Lombardiji 3. aprila 2020 (https://off-guardian.org/wp-content/medialibrary/A-country-level-analysis-comparing-hospital-capacity-and-utilis_2022_Health-.pdf).

18. Povečala se je uporaba “nezakonitih” DNR (Do Not Resuscitate, Prepoved oživljanja).

Nadzorni organi in vladne agencije so poročale o velikem povečanju uporabe ukazov o prepovedi oživljanja (DNR) v letih 2020–2021.

Že marca 2020, ko je bila »pandemija« še v zgodnji fazi (https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2763952), so se v osrednjih revijah že pojavljali članki, ki so napovedovali »enostransko« uporabo DNR, nekaj, kar se je »pred kovidom le redko dogajalo«:

»zdravniki v nekaterih zdravstvenih ustanovah se lahko enostransko odločijo, da napišejo nalog za DNR. Slednji pristop ni enotno sprejet in pred kovidom so ga le redko uporabili. Med to pandemijo pa je v ekstremnih situacijah (npr. pri bolniku s hudo osnovno kronično boleznijo in akutno kardiopulmonalno odpovedjo, ki se mu stanje slabša kljub maksimalni terapiji), morda pomembna vloga enostranskega DNR z namenom zmanjšanja tveganja pri drugih bolnikih, družinah in zdravstvenih delavcih.

V ZDA so bolnišnice obravnavale “univerzalne DNR” (https://www.washingtonpost.com/health/2020/03/25/coronavirus-patients-do-not-resucitate/) za vse bolnike, ki so bili pozitivni na kovid, in medicinske sestre, ki so poročale o nepravilnostih, so priznale, da je bil sistem DNR zlorabljen v New Yorku (https://off-guardian.org/2020/06/11/watch-perspectives-on-the-pandemic-9/).

V Združenem kraljestvu je prišlo do “nezaslišanega” porasta (https://www.hsj.co.uk/coronavirus/unprecedented-number-of-dnr-orders-for-learning-disabilities-patients/7027480.article) “nezakonitih” DNR za invalide (https://www.independent.co.uk/news/health/covid-do-not-resuscitate-nhs-b1816413.html), ordinacije splošnih zdravnikov so pošiljale pisma bolnikom, ki niso bili na smrt bolni, v katerih so priporočale, da podpišejo odredbe o DNR, medtem ko so drugi zdravniki podpisovali “splošne DNR” za vse domove za ostarele (https://www.pulsetoday.co.uk/news/regulation/cqc-to-review-blanket-do-not-resuscitate-orders/).

Študija, ki jo je izvedla univerza Sheffield, je pokazala, da je imela več kot tretjina vseh bolnikov s »sumom« na kovid v kartoteki priloženo DNR v 24 urah po sprejemu v bolnišnico (https://www.sheffield.ac.uk/news/do-not-resuscitate-orders-were-common-patients-admitted-suspected-covid-19).

V prispevku, objavljenem v reviji “Public Health Frontiers” maja 2021, je naveden “etični” argument za “enostransko” uporabo DNR pri bolnikih s kovidom:

»Nekatere države so bile prisiljene sprejeti enostransko politiko DNR za določene skupine bolnikov […]. V trenutni težki situaciji … je treba sprejeti težke odločitve. Morda bodo prevladale družbene in ne individualne koristi.« (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC8149588/)

Splošna uporaba prisilnih in nezakonitih ukazov DNR bi lahko bila vzrok za povečanje umrljivosti v letih 2020/21 (glej točko 33 v tej objavi).

V. del: Ventilatorji

19. (Posodobljeno): Uporaba ventilatorjev NI namenjena zdravljenju okužb* dihal.

Mehansko prezračevanje ni in nikoli ni bilo priporočeno kot zdravljenje kakršne koli okužbe* dihal. V prvih dneh pandemije so se oglasili številni zdravniki, ki so dvomili o uporabi ventilatorjev za zdravljenje »kovida«.

Matt Strauss je v časopisu The Spectator izjavil:

»Ventilatorji ne zdravijo nobene bolezni. Lahko vam napolnijo pljuča z zrakom, ko sami tega ne zmorete. V zavesti javnosti jih povezujejo s pljučnimi boleznimi, vendar to dejansko ni njihova najpogostejša ali najprimernejša uporaba«.

Nemški pulmolog dr. Thomas Voshaar, predsednik Združenja pnevmatoloških klinik, je dejal:

»Ko smo brali prve študije in poročila s Kitajske in iz Italije, smo se takoj vprašali, zakaj je tam intubacija tako pogosta. To je bilo v nasprotju z našimi kliničnimi izkušnjami z virusno pljučnico*.« https://archive.is/KX5IQ#selection-4609.23-4621.63

Kljub temu WHO (https://www.who.int/news-room/commentaries/detail/modes-of-transmission-of-virus-causing-covid-19-implications-for-ipc-precaution-recommendations), CDC (https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/infection-control-recommendations.html?CDC_AA_refVal=https%3A%2F%2Fwww.cdc.gov%2Fcoronavirus%2F2019-ncov%2Finfection-control%2Fcontrol-recommendations.html), ECDC (https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/Infection-prevention-control-for-the-care-of-patients-with-2019-nCoV-healthcare-settings_update-31-March-2020.pdf) in NHS (https://web.archive.org/web/20201105022131/https://www.england.nhs.uk/coronavirus/wp-content/uploads/sites/52/2020/03/clinical-management-of-persons-admitted-to-hospita-v1-19-march-2020.pdf) vsem “priporočajo” uporabo ventilatorjev pri bolnikoh s kovidom namesto uporabe neinvazivnih metod.

To ni bila medicinska politika, zasnovana kot najboljša za zdravljenje bolnikov, temveč za zmanjšanje hipotetičnega širjenja kovida s preprečevanjem, da bi bolniki izdihali kapljice aerosola (https://www.beckershospitalreview.com/patient-safety-outcomes/new-guidelines-for-hospitals-providing-cpr-to-covid-19-patients.html), kar je bilo jasno navedeno v uradno objavljenih smernicah.

20. Ventilatorji ubijajo ljudi.

Če nekoga, ki ima gripo, pljučnico, kronično obstruktivno pljučno bolezen ali katerokoli drugo bolezen, ki omejuje dihanje ali prizadene pljuča, priključimo na ventilator, ne bomo ublažili nobenega od teh simptomov. Pravzaprav bo to dejanje skoraj zagotovo poslabšalo stanje in bo mnoge ubilo.

Intubacijske cevi so potencialni vir okužbe*, znane kot “pljučnica, povezana z ventilatorjem”, za katero študije kažejo, da prizadene do 28 % vseh ljudi (https://www.atsjournals.org/doi/full/10.1164/ajrccm.165.7.2105078) priključenih na ventilatorje in ubije 20–55 % okuženih (https://europepmc.org/article/med/3706887).

Mehansko prezračevanje poškoduje tudi fizično strukturo pljuč, kar ima za posledico “poškodbo pljuč zaradi ventilatorja (https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S027252311630079X?via%3Dihub)”, ki lahko dramatično vpliva na kakovost življenja in celo povzroči smrt.

Strokovnjaki ocenjujejo, da 40-50 % bolnikov na ventilaciji umre (https://www.webmd.com/lung/news/20200415/ventilators-helping-or-harming-covid-19-patients#1) ne glede na njihovo bolezen. Po svetu je umrlo med 66 in 86 % vseh “kovidnih bolnikov”, ki so bili priključeni na ventilatorje (https://apnews.com/article/health-us-news-ap-top-news-international-news-virus-outbreak-8ccd325c2be9bf454c2128dcb7bd616d).

Po besedah »medicinske sestre pod krinko« so ventilatorje v New Yorku uporabljali tako nepravilno, da so uničevali pljuča bolnikov: https://www.youtube.com/watch?embeds_referring_euri=https%3A%2F%2Foff-guardian.org%2F&source_ve_path=Mjg2NjQsMTY0NTA2&feature=emb_share&v=UIDsKdeFOmQ

Ta politika je bila v najboljšem primeru malomarnost, v najslabšem pa potencialno namerni umor. Ta napačna uporaba ventilatorjev bi lahko bila vzrok za morebitno povečanje umrljivosti v letih 2020/21 (glej točko 33 v tej objavi).

VI. del: Maske

21. (posodobljeno): Maske ne delujejo.

Vsaj ducat znanstvenih študij je pokazalo, da maske ne preprečujejo širjenja respiratornih virusov* (čeprav še nikoli niso dokazali, kako naj bi se respiratorni virusi širili, op. prev. Jasmin S Kutter, Monique I Spronken, Pieter L Fraaij, Ron Am Fouchier, Sander Herfst. Transmission routes of respiratory viruses among humans. Review. Curr Opin Virol 28, 142-151, 2018 (https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29452994/)

Niti ena od metaanaliz, ki jo je objavil CDC maja 2020 (https://wwwnc.cdc.gov/eid/article/26/5/19-0994_article) ni pokazala “znatnega zmanjšanja prenosa* gripe z uporabo obraznih mask” (kot zgoraj, op. prev.).

Kanadski pregled iz julija 2020 (https://www.cfp.ca/content/66/7/509 je našel “omejene dokaze, da bi uporaba mask lahko zmanjšala tveganje za virusne okužbe* dihal” (obolenja dihal, op. prev.).

Druga študija z več kot 8000 subjekti (https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0240287) je pokazala, da maske “niso bile učinkovite proti laboratorijsko potrjenim »virusnim okužbam* dihal«, niti proti klinični okužbi* dihal.”

Vseh študij je preveč, da bi jih citirali, vendar jih lahko preberete na naslednjih povezavah:

Lahko pa preberete povzetek s strani SPR na povezavi (https://swprs.org/face-masks-and-covid-the-evidence/).

Čeprav so bile opravljene nekatere študije, ki zaključujejo, da maske delujejo pri kovidu, so bile vse kasneje spoznane za napačne. Ena od njih se je zanašala na podatke pridobljene iz ankete, o katerih so poročali sami (https://www.nature.com/articles/s41467-021-24115-7). Druga je bila tako slabo zasnovana, da je skupina strokovnjakov zahtevala, da se jo umakne (https://reason.com/2020/06/22/prominent-researchers-say-a-widely-cited-study-on-wearing-masks-is-badly-flawed/). Tretja pa je bila umaknjena potem, ko so se njene napovedi izkazale za popolnoma napačne (https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2020.10.21.20208728v2).

WHO je naročila lastno metaanalizo v Lancetu, vendar je ta študija obravnavala samo maske N95 in še to samo v bolnišnicah. [Za celoten pregled slabih podatkov v tej študiji kliknite tukaj: https://swprs.org/who-mask-study-seriously-flawed/].

Poleg znanstvenih dokazov obstaja veliko dokazov iz resničnega sveta, da maske ne ustavijo širjenja bolezni.

Na primer, Severna Dakota in Južna Dakota sta imeli skoraj enake številke “primerov bolnikov”, čeprav je v eni uporaba mask bila obvezna, v drugi pa ne (https://www.grandforksherald.com/newsmd/coronavirus/6824462-North-Dakota-got-a-mask-mandate-South-Dakota-didnt.-COVID-19-cases-have-plummeted-in-both):

40-dejstev-3
Slika: Število primerov kovida, kjer so v Severni in Južni Dakoti imeli skoraj enake številke “primerov”, čeprav je bila v eni uporaba mask obvezna, v drugi pa ne

V Kansasu so okrožja brez obveznosti nošenja maske dejansko imela manj »primerov kovida« kot okrožja z obveznim nošenjem mask (https://sentinelksmo.org/more-deception-kdhe-hid-data-to-justify-mask-mandate/).

Kljub temu, da so maske na Japonskem zelo pogoste, so leta 2019 imeli najhujši izbruh gripe v zadnjih desetletjih (https://www.upi.com/Top_News/World-News/2019/02/01/Millions-in-Japan-affected-as-flu-outbreak-grips-country/9191549043797/).

Ne samo, da maske ne delujejo, ampak je bilo že pred letom 2020 splošno znano, da ne delujejo.

V pregledu literature iz leta 2016, objavljenem v Journal of Oral Health, je ugotovljeno:

»Ni prepričljivih znanstvenih podatkov, ki bi podpirali učinkovitost mask za zaščito dihal.«

(Ta študija je bila tiho odstranjena s spletne strani revije junija 2020, ker »v trenutnih razmerah ni bila več pomembna, https://off-guardian.org/2020/09/23/is-evidence-masks-dont-work-being-purged-from-the-internet/.)

V drugi študiji, objavljeni leta 2020, vendar izvedeni leta 2019, je ugotovljeno:

»Ni pomembnega vpliva obraznih mask na prenos* laboratorijsko potrjene gripe*.« https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7181938/ (tudi virusa gripe še niso nikoli izolirali in dokazali, op. prev.)

Dr. Denis Rancourt v svojem pregledu iz leta 2020, z naslovom »Maske ne delujejo«, navaja študije iz let 2009, 2010, 2012, 2016, 2017 in 2019 …, od katerih nobena ni ugotovila nobene pomembne koristi pri nošenju maske (https://denisrancourt.ca/entries.php?id=8&name=2020_04_11_masks_dont_work_a_review_of_science_relevant_to_covid_19_social_policy)

In kar je najbolj zgovorno, v lastnem poročilu o gripi iz leta 2019 je WHO sama zapisala, da:

»Ni dokazov, da so [maske] učinkovite pri zmanjševanju prenosa*« https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/329438/9789241516839-eng.pdf#page=9

22. (Posodobljeno): Maske so za zdravje škodljive.

Dolgotrajno nošenje maske, večkratno nošenje iste maske in uporaba mask iz blaga je lahko škodljivo za zdravje. Mednarodna revija za okoljske raziskave in javno zdravje je nedavno objavila dolgo študijo o škodljivih učinkih nošenja mask (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC8072811/pdf/ijerph-18-04344.pdf#page37).

Dr. James Meehan je avgusta 2020 poročal, da opaža porast bakterijske pljučnice, glivičnih okužb in izpuščajev na obrazu (https://www.globalresearch.ca/medical-doctor-warns-bacterial-pneumonias-rise-mask-wearing).

Znano je tudi, da maske vsebujejo plastična mikrovlakna, ki pri vdihavanju poškodujejo pljuča in so lahko potencialno rakotvorna (https://off-guardian.org/2020/11/06/face-masks-a-danger-to-our-planet-our-children-ourselves/).

Nošenje mask pri otrocih spodbuja dihanje skozi usta, kar povzroča deformacije obraza (https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/20129889/).

Po vsem svetu so nekateri ljudje omedlevali zaradi zastrupitve s CO2, medtem ko so nosili maske (https://nypost.com/2020/04/24/driver-crashes-car-after-passing-out-from-wearing-n95-mask/), nekateri otroci na Kitajskem pa so utrpeli celo nenaden srčni zastoj (https://www.thatsmags.com/china/post/31100/student-deaths-lead-schools-to-adjust-rules-on-masks-while-exercising).

Poleg tega lahko maske dejansko povečajo verjetnost bolezni dihal. Preizkušanje mask iz blaga iz leta 2015 je pokazalo, da:

»Zadrževanje vlage, ponovna uporaba mask iz blaga in slaba filtracija lahko povečajo tveganje za »okužbo*«.« https://bmjopen.bmj.com/content/5/4/e006577 (ljudje zbolijo zaradi nošenja maske, ne pa zaradi okužbe, op. prev.)

Medtem, ko je nova študija, objavljena julija 2022 (https://www.nature.com/articles/s41598-022-15409-x) pokazala, da so bile maske, zlasti tiste, ki so jih uporabljali več kot enkrat, gojišče za bakterije in glivične mikrobe.

V drugem, strokovno pregledanem dokumentu o učinkovitosti mask iz aprila 2022, je bilo ugotovljeno:

»Čeprav iz te opazovalne analize ni bilo mogoče sklepati o vzročno-posledičnih sklepih, pomanjkanje negativnih povezav med uporabo mask ter (smrtnimi) primeri kovida-19 kažejo na to, da široka uporaba mask […] ni mogla zmanjšati prenosa* kovida-19. Poleg tega zmerna pozitivna korelacija med uporabo mask in smrtnimi primeri v zahodni Evropi nakazuje, da je univerzalna uporaba mask morda imela škodljive (nenamerne?!) posledice.« https://www.cureus.com/articles/93826-correlation-between-mask-compliance-and-covid-19-outcomes-in-europe#!/

23 (posodobljeno). Maske so slabe za planet.

Milijoni in milijoni mask za enkratno uporabo so se uporabljali več kot eno leto (https://off-guardian.org/2020/11/06/face-masks-a-danger-to-our-planet-our-children-ourselves/). Poročilo Združenih Narodov je pokazalo, da se bo zaradi pandemije kovid-19 količina plastičnih odpadkov v naslednjih nekaj letih verjetno več kot podvojila. Veliko večino teh odpadkov pa predstavljajo obrazne maske (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7430241/).

Poročilo nadalje opozarja, da bodo maske in drugi medicinski odpadki zamašili kanalizacijo in namakalne sisteme, kar bo imelo posredne učinke na javno zdravje, namakanje in kmetijstvo.

Študija Univerze v Swanseaju je pokazala, da so se “težke kovine in plastična vlakna sprostila v okolje, ko so se zavržene maske potopile v vodo.” Ti materiali so strupeni tako za ljudi kot za divje živali. https://www.bbc.co.uk/news/uk-wales-56972074

Druga študija, objavljena leta 2022, je pokazala, da:

»obrazne maske za enkratno uporabo in plastične rokavice lahko predstavljajo stalno nevarnost za divje živali še desetletja, če ne stoletja«. https://www.nhm.ac.uk/discover/news/2022/august/pandemic-face-masks-could-harm-wildlife-for-years-to-come.html

VII. del: Cepiva

24. “Cepiva” proti kovidu so neprecendentna, nekaj kar prej ni bilo še nikoli narejeno.

Pred letom 2020 še ni bilo razvito nobeno uspešno cepivo proti človeškemu koronavirusu* (https://www.abc.net.au/news/health/2020-04-17/coronavirus-vaccine-ian-frazer/12146616). Po prihodu »kovida« smo jih menda naredili več kot 20 v 18 mesecih (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_COVID-19_vaccine_authorizations).

Znanstveniki že leta poskušajo razviti cepivo proti SARS* in MERS*, vendar z le malo uspeha (morda bi najprej poskusili izolirati in dokazati te viruse, op. prev.). Nekatera neuspešna cepiva proti SARS so dejansko povzročila preobčutljivost za »virus SARS*« (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3335060/). To pomeni, da bi lahko cepljene miši zbolele za boleznijo hujše oblike kot necepljene miši. Drugi poskus je pri dihurjih povzročil poškodbo jeter (https://www.cidrap.umn.edu/news-perspective/2004/12/sars-vaccine-linked-liver-damage-ferret-study).

Medtem ko je teorija, s katero pojasnjujejo delovanje tradicionalnih cepiv (telo izpostavijo oslabljenemu sevu mikroorganizma s cepivom, ki naj bi nato sprožil imunski odziv in tako zavaroval telo pred naslednjim vdorom mikroorganizma), so mnoga od teh novih »cepiv« proti kovidu cepiva mRNK, ki so čisto »nova kategorija cepiv« (https://horizon-magazine.eu/article/five-things-you-need-know-about-mrna-vaccines.html). Cepiva mRNK (messenger ribonukleinska kislina) teoretično delujejo tako, da virusno* mRNK (čeprav ni potrdila, da je ta RNK res virusna, op. prev.) vbrizgajo v telo, kjer se virus najprej namnoži v celicah in po nastanku spodbudi telo, da prepozna in izdela antigene proti “proteinu konice, ki naj bi pripadal domnevnemu virusu*«. (Tega teoretičnega delovanja žal tudi v največji klinični študiji na svetu vseh časov niso potrdili, op. prev.)

Cepiva mRNK so bila predmet raziskav že od devetdesetih let prejšnjega stoletja (http://sitn.hms.harvard.edu/flash/2015/rna-vaccines-a-novel-technology-to-prevent-and-treat-disease/) vendar, pred letom 2020 nobeno cepivo mRNK ni bilo odobreno za uporabo na ljudeh.

Takoj po pojavu kovida pa sta kar dve različni podjetji izdelali dve domnevno »varni in učinkoviti« mRNK cepivi v nekaj tedenskih časovnih zamikih. (Le kako sta obe podjetji vnaprej zanesljivo vedeli, da bodo regulatorne oblasti njihove proizvode opredelili kot cepiva? op. prev.).

25. (Posodobljeno): »Cepiva proti kovidu« ne povzročajo imunosti ali preprečujejo prenosa*.

Brez težav lahko zaključimo, da »cepiva« proti kovidu ne omogočajo imunosti pred »okužbo* in ne preprečujejo, da bi bolezen prenesli na druge*«. Dejansko je članek v British Medical Journal poudaril (https://www.bmj.com/content/371/bmj.m4037), da poskusi cepiva niso bili zasnovani tako, da bi sploh poskušali oceniti, ali »cepiva« omejujejo prenos* (hkraten pojav bolezni, op. prev.).

Proizvajalci cepiv sami so bili ob izdaji nepreizkušenih genskih terapij mRNK povsem jasni, da “učinkovitost” njihovega izdelka temelji na “zmanjšanju resnosti simptomov” (https://www.theguardian.com/world/2021/feb/22/one-vaccine-protection-severe-covid-evidence).

Oktobra 2022 je izvršna direktorica Pfizerja Janine Small med pričanjem pred Evropskim parlamentom priznala, da Pfizer pred uporabo v javnosti ni nikoli preizkusil, ali njihovo cepivo preprečuje prenos* bolezni (hkraten pojav bolezni, op. prev.). (https://twitter.com/TrueNorthCentre/status/1579830040858329089?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1579830040858329089%7Ctwgr%5E94828d244604f3ee97f678a097dea83ebf9d6bd5%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Foff-guardian.org%2F2022%2F10%2F12%2Fpfizer-exec-admits-we-never-tested-vaccine-against-transmission%2F)

26. (Posodobljeno): Ker so s cepivi pohiteli, dolgoročni negativni učinki cepiva niso znani.

Razvoj cepiva je počasen in naporen proces. Običajno traja več let od razvoja preko testiranja do končne odobritve cepiva za javno uporabo (https://www.weforum.org/agenda/2020/06/vaccine-development-barriers-coronavirus/). Vsa cepiva proti kovidu so bila razvita in odobrena v manj kot enem letu.

Moderna na svoji spletni strani priznava, da »razvoj cepiva običajno traja 10-15 let” (https://www.modernatx.com/), vendar se ponaša, da je proizvedla SpikeVax “v pičlih 2 mesecih” (https://www.modernatx.com/patents).

Očitno je, da ne more biti dolgoročnih varnostnih podatkov, če same aktivne snovi (mRNK) niso starejše od enega leta. (vendar pa so bile tudi pomožne snovi v cepivih prav tako uporabljene prvič in zanje prav tako še ni bilo varnostnih podatkov, op. prev.).

Pfizer celo priznava v razkriti pogodbi o dobavi med farmacevtskim velikanom in albansko vlado:

»Dolgoročni učinki in učinkovitost cepiva trenutno niso znani in lahko obstajajo neželeni učinki cepiva, ki trenutno niso znani« https://gogo.al/ekskluzive-kontrata-sekrete-e-qeverise-me-pfizer-per-vaksinat/

Poleg tega nobeno od cepiv ni bilo ustrezno preizkušeno (https://off-guardian.org/2021/01/03/what-vaccine-trials/). Mnoga od njih so v celoti preskočila poskuse v zgodnji fazi, poskusi na ljudeh v pozni fazi pa bodisi niso bili strokovno pregledani, oz. sploh niso objavili svojih podatkov, oz. se ne bodo končali do leta 2023 (https://web.archive.org/web/20201128213442/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/results/NCT04516746). Nekateri poskusi pa so bili opuščeni zaradi “hudih neželenih učinkov” (https://web.archive.org/web/20201229112508/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/study/NCT04540393).

27. Proizvajalci cepiv so si zagotovili imunost pred nadomestili oz. za morebitno povzročeno škodo ne bodo odgovarjali.

Ameriški zakon o javni pripravljenosti in pripravljenosti na izredne razmere (PREP) jim podeljuje imuniteto vsaj do leta 2024 (https://www.cnbc.com/2020/12/16/covid-vaccine-side-effects-compensation-lawsuit.html).

Enako velja v zakonodaji EU o licenciranju izdelkov (https://fullfact.org/health/unlicensed-vaccine-manufacturers-are-immune-some-not-all-civil-liability/). Obstajajo poročila o klavzulah o zaupni odgovornosti v pogodbah, ki jih je EU podpisala s proizvajalci cepiv. (https://www.reuters.com/article/uk-health-coronavirus-eu-vaccine-idUKKCN26D0UG)

Združeno kraljestvo je šlo še dlje, saj je vladi in njenim zaposlenim dodelilo trajno pravno odškodnino za kakršno koli škodo, povzročeno v času, ko se bolnik zdravi zaradi kovida19 ali “suma na kovid19” (https://off-guardian.org/2020/04/08/coronavirus-fact-check-2-the-emergency-powers-will-only-last-2-years/).

Albanska pogodba, ki je pricurljala v javnost, ponovno nakazuje, da je Pfizer to »imuniteto« postavil kot standardno zahtevo za dobavo cepiv proti kovidu:

»Kupec se s tem strinja, da bo branil Pfizer […] pred vsemi tožbami, zahtevki, dejanji, zahtevami, izgubami, odškodninami, obveznostmi, poravnavami, kaznimi, globami, stroški in izdatki.«

28. (Novo): »Cepiva« proti kovidu imajo znatno tveganje za pojav neželenih stranskih učinkov.

Eksperimentalna cepiva proti kovidu so potencialno povzročila na desetine hudih stanj pri milijonih. Ti vključujejo miokarditis (zlasti pri mladih moških, https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2021.08.30.21262866v1), krvne strdke, alergijske reakcije, kožne bolezni, Bellovo paralizo, menstrualne nepravilnosti in drugo. [Za podrobno analizo kliknite tukaj https://www.cdc.gov/vaccinesafety/ensuringsafety/monitoring/vaers/index.html]

Sistem poročanja o neželenih dogodkih po cepljenju (VAERS) ameriškega CDC je od uvedbe cepiva proti kovidu prejel dvakrat večje število poročil kot vsa prejšnja leta skupaj.

40-dejstev-4
Slika: CDC je od uvedbe cepiva proti kovidu prejel dvakrat večje število poročil kot, če bi sešteli število poročil za vsa cepiva od leta 1990.

VIII. del: Podatki o smrtnosti

29. (Posodobljeno) Stopnja preživetja “kovida” je več kot 99-odstotna.

Vladni medicinski strokovnjaki so se zelo potrudili in že od začetka pandemije poudarjali, da veliki večini prebivalstva zaradi kovida ne grozi nobena nevarnost. https://www.youtube.com/watch?embeds_referring_euri=https%3A%2F%2Foff-guardian.org%2F&source_ve_path=MTM5MTE3LDI4NjY0LDE2NDUwNg&feature=emb_share&v=adj8MCsZKlg

Nov globalni pregled podatkov o kovidu, ki ga je oktobra 2022 objavil Stanfordski epidemiolog John Ioannidis s sodelavci, je pokazal, da je povprečna stopnja smrtnosti le 0,07 % pri ljudeh, mlajših od 70 let (https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2022.10.11.22280963v1).

Skoraj vse študije na podlagi protiteles so pokazale, da je razmerje med okužbo* in smrtnostjo kovida (Infection-Fatality Ratio, IFR) med 0,04 % in 0,5 % (https://swprs.org/studies-on-covid-19-lethality/#age). To pomeni, da če za trenutek predpostavimo, da je “kovid” sploh kdaj obstajal kot ločena bolezen, je bila njegova stopnja preživetja vsaj 99,5-odstotna.

30. Pri veliki večini “smrti zaradi kovida” so bile prisotne resne sočasne bolezni.

Marca 2020 je italijanska vlada objavila statistične podatke, ki kažejo, da je imelo 99,2 % njihovih »umrlih zaradi kovida« vsaj še eno resno sočasno bolezen (https://off-guardian.org/2020/03/23/italy-only-12-of-covid19-deaths-list-covid19-as-cause/) kot so rak, bolezni srca, demenca, Alzheimerjeva bolezen, odpoved ledvic, sladkorna bolezen…. Več kot 50 % jih je imelo tri ali več resnih predhodnih bolezni.

Ta vzorec se je med »pandemijo« obdržal v vseh drugih državah. Zahteva po informacijah javnega značaja (FOIA) iz oktobra 2020 britanskemu ONS (Office of National Statistics) je razkrila, da je bil proglašen kovid kot edini vzrok smrti pri manj kot 10 % uradnega števila vseh smrti zaradi kovida. (https://www.ons.gov.uk/aboutus/transparencyandgovernance/freedomofinformationfoi/covid19deathswithnounderlyinghealthconditionsbrokendownbyage).

Če povzamemo, je bila velika večina »umrlih zaradi kovida« zelo krhkih ljudi.

Tisk je interpretiral starost ali nemoč kot “dejavnika tveganja za kovid”. Vendar bi lahko bolj natančno rekli, da je bil dejavnik tveganja številka ena za “umiranje zaradi kovida”, umiranje samo.

31. Povprečna starost “umrlih zaradi kovida” je večja od povprečne pričakovane življenjske dobe.

Povprečna starost “umrlih zaradi kovida” v Združenem kraljestvu je 82,5 let (https://www.ons.gov.uk/aboutus/transparencyandgovernance/freedomofinformationfoi/averageageofthosewhohaddiedwithcovid19). V Italiji je 86, Nemčiji 83, Švici 86, Kanadi 86, ZDA 78 in Avstraliji 82 let.

V skoraj vseh primerih je mediana starosti »umrlih zaradi kovida« višja od pričakovane življenjske dobe v državi.

Raziskave iz marca 2021 so pokazale, da se je v osmih proučevanih državah več kot 64 % vseh »smrti zaradi kovida« zgodilo pri ljudeh nad nacionalno pričakovano življenjsko dobo (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC8057856/).

Kot taka je imela »pandemija« za večino sveta malo ali nič vpliva na pričakovano življenjsko dobo. Primerjajte to z »epidemijo španske gripe«, pri kateri se je pričakovana življenjska doba v ZDA v dobrem letu dni skrajšala za 28 %. [https://www.cdc.gov/nchs/data-visualization/mortality-trends/index.htm]

32. Umrljivost zaradi »kovida« natančno odseva naravno krivuljo umrljivosti.

Statistične študije iz Združenega kraljestva (https://medium.com/wintoncentre/how-much-normal-risk-does-covid-represent-4539118e1196) in Indije (https://bmcinfectdis.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12879-021-06026-6) so pokazale, da krivulja “smrt zaradi kovida” skoraj natančno sledi krivulji za pričakovano smrtnost:

40-dejstev-5
Slika: Krivulja “smrti zaradi kovida” skoraj natančno sledi krivulji za pričakovano smrtnost (Anglija)
40-dejstev-6
Slika: Tveganje za »smrt zaradi kovida” skoraj natančno sledi osnovnemu tveganju za smrt

Tveganje za »smrt zaradi kovida” skoraj natančno sledi osnovnemu tveganju za smrt (https://www.bbc.co.uk/news/health-51979654).

Majhno povečanje za nekatere starejše starostne skupine je mogoče pojasniti z drugimi dejavniki (glej točke 15, 18, 20 in 28 v tej objavi).

33. (Posodobljeno): NI bilo neobičajne prekomerne umrljivosti.

Globalno število smrtnih žrtev zaradi »kovida«, tudi s pretiranimi statističnimi podatki, nikoli ni bilo dovolj visoko, da bi upravičilo drakonske odzive večine svetovnih vlad (glej točko 13 v tej objavi).

V treh letih »kovida« je bilo približno 6,8 milijona »smrti zaradi kovida« ali 2,3 milijona na leto (https://www.worldometers.info/coronavirus/). To je 0,03 % svetovnega prebivalstva. Za primerjavo: španska gripa leta 1918 je v dveh letih pobila 25-100 milijonov ljudi ali med 0,7 in 2,8 % svetovnega prebivalstva na leto (čeprav je danes že mnogim znano, da tudi epidemije gripe ni povzročil virus, op. prev.).

Tisk je leto 2020 v Združenem kraljestvu označil za “najsmrtonosnejše leto po drugi svetovni vojni”. Podatek je zavajajoč, saj ne upošteva velikega povečanja prebivalstva od takrat. Bolj razumno statistično merilo umrljivosti je starostno standardizirana stopnja umrljivosti (Age-Standardised Mortality Rate, ASMR):

40-dejstev-7
Slika: Starostno standardizirana stopnja umrljivosti v Angliji dokazuje, da leta 2020 ni bilo presežne umrljivosti

Po tem merilu leto 2020 niti ni najslabše leto za umrljivost, če upoštevamo podatke po letu 2000. Pravzaprav je bilo od leta 1943 le 9 let boljših od leta 2020.

Podobno je v ZDA, kjer je ASMR za leto 2020 na isti ravni kot leta 2004:

40-dejstev-8
Slika: Starostno standardizirana stopnja umrljivosti v ZDA dokazuje, da leta 2020 ni bilo presežne umrljivosti

Švedska, za katero je znano, da ni uvedla karantene, je dosegla enako raven umrljivosti (zaradi vseh vzrokov), kot je bila že zabeležena leta 2012 (https://www.statistikdatabasen.scb.se/pxweb/en/ssd/START__BE__BE0101__BE0101I/Dodstal/table/tableViewLayout1/):

40-dejstev-9
Slika: Starostno standardizirana stopnja umrljivosti za Švedsko (brez karantene) dokazuje, da leta 2020 ni bilo presežne umrljivosti

Podatkovni niz Svetovne banke o umrljivosti ocenjuje (https://data.worldbank.org/indicator/SP.DYN.CDRT.IN), da se je v letu 2020 groba svetovna stopnja umrljivosti povečala iz ~7,6 na 8 ali se je vrnila na raven iz obdobja 2006–2011.

Od maja 2021 je Svetovna zdravstvena organizacija začela razpravljati o »resničnih stroških pandemije« in spodbujala prizadevanja za dodatno napihovanje števila smrti zaradi pandemije s pripisovanjem vseh presežnih smrti od leta 2020 kovidu (https://www.who.int/data/stories/the-true-death-toll-of-covid-19-estimating-global-excess-mortality). Ker pa je kakršno koli povečanje umrljivosti mogoče pripisati vzrokom, ki niso povezani s kovidom, je to iracionalno ali pa gre za namerno zavajanje.

Dejstva so navedena pod točkami 15, 18, 20 in 28 v tej objavi.

Poleg tega obstajajo trdni dokazi, da kakršna koli čezmerna smrtnost ni imela nobene povezave s »kovidom«, saj je presežna smrtnost še naprej naraščala, čeprav naj bi število primerov kovida upadalo. Novembra 2022 so v Spectatorju poročali:

»Zakaj je presežna smrtnost zdaj višja kot med kovidom? https://www.spectator.co.uk/article/why-are-excess-deaths-higher-now-than-during-covid/«

Vendar pa tako ni bilo le v Združenem kraljestvu, kot sta Toby Green in Thomas Fazi zapisala za Unherd 30. januarja:

» … kljub razmeroma nizkim stopnjam umrljivosti zaradi kovida je bila leta 2022 skupna presežna smrtnost v vseh starostnih skupinah v Evropi enako visoka kot leta 2020 in višja kot leta 2021 – tudi v najstarejših skupinah. Izven Evrope je situacija približno enaka …«

Presežna smrtnost še naprej narašča kljub domnevni upočasnitvi »pandemije«, kar je dokaz, da nobene presežne umrljivosti nikoli ni povzročil »kovid«, ampak je bila ta v resnici posledica drugih dejavnikov (npr. gospodarskih in družbenih posledic politik karantene) in potencialno tudi distribucija nepreizkušenih in nepotrebnih »cepiv«.

IX. del: Načrtovanje in prevara

34. (posodobljeno): EU je pripravljala »cepilne potne liste« vsaj LETO pred začetkom plandemije.

Predlagani protiukrepi za »kovid«, ki so bili javnosti predstavljeni kot improvizirani nujni ukrepi, so obstajali že pred pojavom bolezni (https://off-guardian.org/2020/05/22/report-eu-planning-vaccination-passport-since-2018/).

V dveh dokumentih EU, objavljenih leta 2018, »Stanje zaupanja v cepiva 2018 (https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/vaccination/docs/2018_vaccine_confidence_en.pdf)« in tehnično poročilo z naslovom »Oblikovanje in izvajanje informacijskega sistema o cepljenju (https://www.ecdc.europa.eu/sites/portal/files/documents/designing-implementing-immunisation-information-system_0.pdf)« so razpravljali o verodostojnosti sistema za spremljanje cepljenja po vsej EU.

Ti dokumenti so bili združeni v »Načrtovanje cepljenja« iz leta 2019, ki je (med drugim) vzpostavilo »študijo izvedljivosti« o cepilnih potnih listih, ki naj bi se začela leta 2019 in končala leta 2021:

40-dejstev-10
Slika: Načrtovanje za vzpostavitev dejavnosti Evropske komisije (EC), ki temelji na komunikaciji in priporočilih EC za krepitev sodelovanja pri preprečevanju bolezni. Dejavnosti: Opazujte izvedljivost za razvoj skupnega cepilnega potnega lista/kartice za državljane EU (ob upoštevanju razlik v nacionalnih shemah), ki je kompatibilen z informacijskim sistemom in prepoznaven pri uporabi prečkanja mej, ne da bi bilo potrebno podvajanje del na nacionalni ravni. Študija izvedljivosti za razvoj Evropske cepilne kartice je bila načrtovana v obdobju 2019-2021.

Končni sklepi tega poročila so bili v javnosti objavljeni septembra 2019, le mesec dni pred dogodkom 201 (spodaj, https://off-guardian.org/wp-content/medialibrary/2019-2022_roadmap_en-1.pdf?x85805).

Pravzaprav so programi cepljenja in imunizacije vsaj od leta 2018 priznani kot “vstopna točka za digitalno identiteto”.

ID2020, ustanovljen leta 2016, je podjetniško-vladna »zveza«, namenjena »zagotavljanju digitalne identitete vsem« (https://en.wikipedia.org/wiki/ID2020#:~:text=19%20conspiracy%20theory-,History,any%20form%20of%20recognized%20identification). Marca 2018 je ID2020 objavil članek z naslovom Imunizacija: vstopna točka za digitalno identiteto, v katerem avtor trdi:

»Imunizacija predstavlja veliko priložnost za razširitev digitalne identitete«. https://medium.com/id2020/immunization-an-entry-point-for-digital-identity-ea37d9c3b77e

ID2020 so skupaj ustanovili Microsoft, Rockefeller Foundation in GAVI the Vaccine Alliance. Med njegovimi “partnerji” sta Facebook in ZN.

35. “Urjenje” je napovedalo pandemijo le nekaj tednov pred njenim začetkom.

Oktobra 2019 sta Svetovni gospodarski forum in Univerza Johns Hopkins organizirala Dogodek 201 (https://www.centerforhealthsecurity.org/event201/scenario.html). To je bila vaja, ki je temeljila na zoonotskem koronavirusu, ki naj je sprožil svetovno pandemijo. Vajo sta sponzorirala Sklad Billa in Melinde Gates in združenje za cepiva GAVI.

Vaja je svoje ugotovitve in priporočila objavila novembra 2019 kot “poziv k dejanju” (https://www.centerforhealthsecurity.org/event201/event201-resources/200117-PublicPrivatePandemicCalltoAction.pdf). Mesec dni pozneje je Kitajska zabeležila svoj prvi primer »kovida«.

36. (Novo): Svetovni voditelji, ki so dvomili v kovid, so “nenadoma umrli”.

Več političnih voditeljev, ki so nasprotovali politiki Svetovne zdravstvene organizacije glede kovida, je nepričakovano umrlo. Njihovi nasledniki pa so nemudoma preklicali politiko svojega predhodnika.

3. maja 2020 je predsednik Burundije, Pierre Nkurunzia, kovid zavrnil in ga označil za »prevaro« (https://taarifa.rw/president-nkurunzia-says-covid-19-is-a-hoax/). Tri dni kasneje je Svet za zunanje odnose opozoril na “nevarne trende v Burundijski demokraciji”. https://www.cfr.org/blog/covid-19-coinciding-dangerous-trends-burundis-democracy)

14. maja 2020 je Nkurunzia uradno izgnal predstavnike WHO iz Burundije (https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-burundi/burundi-expels-%20who-team-as-it-prepares-for-presidential-election-idUSKBN22Q0XS). Manj kot mesec dni kasneje je umrl “zaradi nenadne bolezni”. Njegov naslednik je »kovid« označil za “našega največjega sovražnika” in WHO povabil nazaj.

Skoraj enaka situacija je bila v Tanzaniji, kjer je predsednik John Magufuli, ki je dvomil v kovid, podvomil v točnost PCR testov (https://www.africanews.com/2020/05/06/tanzania-how-can-goat-papaya-pawpaw-test-positive-to-corona-morning-call/) in v svoji državi prepovedal uporabo cepiv proti kovidu (https://www.aljazeera.com/news/2021/1/27/tanzania-president-denounces-covid-vaccines).

Marca 2021 je Magufuli za več tednov izginil iz javnosti (https://www.cfr.org/blog/tanzanian-president-magufulis-veneer-omniscience-critical-condition). Spet je Svet za zunanje odnose objavil članek, v katerem je pozival k njegovi odstranitvi, in spet so poročali, da je nenadoma umrl (https://off-guardian.org/2021/03/12/tanzania-the-second-covid-coup/).

Njegov naslednik je nemudoma obrnil smer proti »kovidu«, uveljavil karantene, socialno distanciranje in nošenje mask, vpisal Tanzanijo v program cepljenja Svetovne zdravstvene organizacije. Cepilo se je 10 milijonov državljanov (https://en.wikipedia.org/wiki/Samia_Suluhu_Hassan).

37. V času »pandemije kovida« je gripa skoraj povsem »izginila«.

V Združenih državah Amerike so se od februarja 2020 primeri gripe domnevno zmanjšali za več kot 98 % (https://www.healthline.com/health-news/why-the-flu-season-basically-disappeared-this-year#What-drove-down-flu-activity?).

40-dejstev-11
Slika: Število pozitivnih primerov gripe med pandemijo kovida

Septembra 2020 je ameriški CDC poročal, da se je aktivnost gripe izrazito zmanjšala v ZDA, Avstraliji, Južni Afriki in Čilu (https://www.cdc.gov/mmwr/volumes/69/wr/mm6937a6.htm).

Aprila 2021 je revija Scientific American objavila članek z naslovom:

»Gripa je izginila za več kot eno leto« https://www.scientificamerican.com/article/flu-has-disappeared-worldwide-during-the-covid-pandemic1/

Podano je pojasnilo, da so z ukrepi proti kovidu (npr. maske in zapiranje) zaustavili širjenje gripe. Vendar so ugotovili, da maske in zapiranja ne ustavijo širjenja bolezni dihal (glej točki 14 in 21 v tej objavi).

Na globalni ravni je gripa v letih 2020 in 2021 skoraj popolnoma izginila, česar pa ni mogoče pojasniti z ukrepi proti kovidu (https://www.scientificamerican.com/article/flu-has-disappeared-worldwide-during-the-covid-pandemic1/).

Medtem je nova bolezen, imenovana »kovid«, ki ima enake simptome (glej točko 1 v tej objavi) in podobno stopnjo umrljivosti kot gripa (glej točko 29 v tej objavi), očitno prizadela vse ljudi, ki običajno zbolijo za gripo.

X. del: Dobiček in motiv

38. (Novo): Pandemija kovida je pospešila že obstoječo politično agendo.

Kovid se je že od samega začetka uporabljal kot izgovor za spodbujanje reform prehranjevanja, identitete in denarnih sistemov, pa tudi za napredovanje »zelenih« agend, ki centralizirajo globalno in nacionalno moč.

Že marca 2020 je nekdanji britanski premier Gordon Brown pozval h »globalni vladi« za boj proti pandemiji (https://www.theguardian.com/politics/2020/mar/26/gordon-brown-calls-for-global-government-to-tackle-coronavirus).

Zaradi pandemije se je povečala tudi cenzura in nadzorna pooblastila, tako na Kitajskem (https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/35046018) kot na Zahodu (https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-04-10/apple-google-bring-covid-19-contact-tracing-to-3-billion-people?leadSource=uverify%20wall).

Septembra 2018 je bila pomembna vloga »digitalne identitete« v prihodnji »družbeni pogodbi« glavna tema pogovorov v Davosu (https://www.weforum.org/reports/identity-in-a-digital-world-a-new-chapter-in-the-social-contract). Do decembra 2020 je The Economist poročal, da “kovid-19 spodbuja nacionalne načrte, da bi državljanom podelili digitalne identitete” (https://www.economist.com/international/2020/12/07/covid-19-spurs-national-plans-to-give-citizens-digital-identities).

Januarja 2019 so poročali, da so Banka za mednarodne poravnave in 70 centralnih bank po vsem svetu sodelovale pri raziskavi o digitalnih valutah centralnih bank (Central Bank Digital Currences, CBDC, https://cointelegraph.com/news/bis-70-of-central-banks-involved-in-cbdc-research-only-several-have-concrete-plans). Julija 2021 je FinTech Times poročal, da je pandemija »pospešila razvoj digitalnih valut centralne banke za do pet let (https://thefintechtimes.com/covid-has-pushed-the-development-of-cbdcs-five-years-into-the-future/)«.

Tekom leta 2019 so članki (https://www.sciencedaily.com/releases/2019/01/190116185207.htm) in dokumenti (https://www.hsph.harvard.edu/news/features/food-transformation-human-planetary-health/) pozivali k “radikalni preobrazbi” svetovnega sistema prehrane (http://The Great Food Transformation). Do leta 2021 je Deloitte poročal, da je »kovid« »pospešil preobrazbo hrane https://www2.deloitte.com/nl/nl/pages/sustainability/articles/food-covid-19-has-accelerated-the-global-food-system-transformation.html)«.

Inštitut Grantham z Imperial Collegea v Londonu je objavil članek (https://www.imperial.ac.uk/grantham/about-us/outlook-magazine/pandemic-to-net-zero/) v katerem trdi, da je kovid izvedencem odprl vrata, da so lahko “močneje zagovarjali način okrevanja z ‘neto ničelnimi emisijami’ in prožno prihodnostjo (https://www.imperial.ac.uk/grantham/about-us/outlook-magazine/pandemic-to-net-zero/).”

Končno je pandemija odprla vrata za obsežne globalistične spremembe politik javnega zdravja v obliki predlagane »pogodbe o pandemiji (https://apps.who.int/gb/inb/pdf_files/inb4/A_INB4_3-en.pdf)«.

39. (Novo): Korporacije so zaradi kovida zabeležile ogromen dobiček.

Podjetja v številnih sektorjih so zaradi “pandemije” zabeležila ogromne dobičke, ki so večinoma izhajali iz povečanja državne porabe, s katero je javni denar prešel v zasebne roke.

Svetovni trg za obrazne maske se je na primer povečal za več kot 15000 %, iz 1,4 milijarde USD v letu 2019 na 225 milijard USD v letu 2020. In to samo za obrazne maske in ne druge oblike osebne zaščitne opreme (PPE), pri katerih se je močno povečala osebna in državna poraba.

Samo v Združenem kraljestvu so stroški preprostega shranjevanja te osebne zaščitne opreme narasli na več kot milijardo funtov (https://goodlawproject.org/revealed-ppe-storage-costs-hit-1bn-as-vip-firm-uniserves-profit-soars/), pri čemer so še 4 milijarde funtov vredne neuporabljene osebne zaščitne opreme preprosto zavrgli (https://www.bmj.com/content/377/bmj.o1435), drugi odpisi pa znašajo skoraj 10 milijard funtov (https://www.bmj.com/content/376/bmj.o296).

Velik porast na trgu je doživela tudi prodaja gumijastih rokavic (https://www.forbes.com/sites/giacomotognini/2021/02/11/billionaires-making-boatloads-of-money-from-once-cheap-medical-gloves/?sh=4d6ffaf9661c) in razkužil za roke (zaradi vladne porabe). Veliko tega denarja je bilo popolnoma zapravljenega, saj je neuporabljenim izdelkom potekel rok trajanja (https://www.cbc.ca/news/canada/manitoba/government-expired-sanitizer-1.6710713).

Amazon je zaradi kovida podvojil dobiček (https://www.nytimes.com/2021/04/29/technology/amazons-profits-triple.html), platforme za pretakanje pa so zaradi zapiranja pridobile milijone novih uporabnikov (https://www.jumpstartmag.com/how-the-pandemic-boosted-business-for-streaming-services/).

Največji dobiček pa je bil viden v sektorju cepiv. Od uvedbe cepiva so farmacevtska podjetja zaslužila približno 1000 dolarjev na sekundo (https://reliefweb.int/report/world/pfizer-biontech-and-moderna-making-1000-profit-every-second-while-world-s-poorest).

Konec leta 2019 so bili prihodki Pfizerja najnižji od leta 2010, dve leti pozneje pa so se povečali za 150 % in bili najvišji doslej (https://www.statista.com/statistics/254351/quarterly-revenue-of-pfizer-since-2006/).

V nekaj mesecih po uvedbi cepiva je 9 proizvajalcev cepiv postalo milijarderjev. Do maja 2022 je to število naraslo na 40 (https://www.oxfam.org/en/press-releases/covid-vaccines-create-9-new-billionaires-combined-wealth-greater-cost-vaccinating).

40. (Posodobljeno): Elita je med pandemijo obogatela.

Niso samo farmacevtska podjetja tista, ki so imela dobiček zaradi »kovida«. Od začetka zaprtja so najbogatejši ljudje postali še bistveno bogatejši.

Oktobra 2020 je Business Insider poročal, da se je »milijarderjem njihovo neto premoženje povečalo za pol bilijona dolarjev« samo v prvih šestih mesecih pandemije (https://www.businessinsider.com/billionaires-net-worth-increases-coronavirus-pandemic-2020-7?op=1&r=US&IR=T).

Do aprila 2021 je Forbes poročal, da se je »v boju proti koronavirusu« ustvarilo 40 novih milijarderjev https://www.forbes.com/sites/giacomotognini/2021/04/06/meet-the-40-new-billionaires-who-got-rich-fighting-covid-19/?sh=1c03575717e5.

Ta proces se je samo še pospešil.

Od maja 2022 je število novih milijarderjev, ki jih je ustvarila pandemija, znašalo 543 (https://www.oxfam.org/en/press-releases/pandemic-creates-new-billionaire-every-30-hours-now-million-people-could-fall), oziroma približno enega vsakih 30 ur v prejšnjih dveh letih. To vključuje 40 novih milijarderjev samo v farmacevtskem sektorju.

Medtem se je delež svetovnega bogastva, ki ga imajo milijarderji, povečal z 10 % leta 2019 na 14 % leta 2022. To je večje povečanje kot v zadnjih 16 letih skupaj (https://stats.areppim.com/stats/stats_rich_21_trend_percentxgdp.htm).

Najbogatejši ljudje na svetu so v zadnjih treh letih povečali svoje skupno bogastvo za več kot pet bilijonov dolarjev, vse po zaslugi »kovida«.

Zaključek

V uvodu tega prispevka sem poudaril, da se dokument ne posodablja v smislu dejstev, ampak tudi v smislu pristopa, kar bom razjasnil v nadaljevanju.

Ko je bila objavljena prva izdaja tega seznama, je bil »kovid« še vedno strelska vaja. Razširjena propagandna vojna, kjer so bila dejstva strelivo, oskrbovalne linije pa napete. Zato je dokument moral biti takšen, kot je bil. Kratek, jedrnat in lahko dostopen.

Te dni je fronta pandemije v zatišju. Blatne ruševine bojišča, posejane s trupli in mlahavimi prapori na zlomljenih palicah. Prepuščena smetarjem medtem, ko se obe strani pripravljata na naslednji veliki pritisk.

»Kovid« se potiho umika zaradi govora o Ukrajini, podnebnih spremembah in celo o »naslednji pandemiji«.

Naš svet se ni vrnil v »normalno stanje«. In verjetno se nikoli ne bo. Toda medtem ko preobrazba ostaja na mestu, povzročitelji te začetne spremembe počasi odkrivajo nove fronte v vojni velike ponovne nastavitve za nadzor nad svetom.

Zdaj ugotavljamo, da je prostor in čas za celotni pregled pripovedi o »kovidu«. Čas je, da povemo resnično zgodbo o »pandemiji«, ki je obrnila svet na glavo, da bi bolje izpraznili njegove žepe.

V prejšnji objavi tega seznama je avtor namenoma opustil kakršnekoli interpretacije, da so dejstva govorila sama zase. Pravzaprav to še vedno počnejo.

A kljub temu sem želel kot zaključno besedo svetovni žiriji povzeti zgodbo, ki nam pripovedujejo naslednja dejstva.

  • V letih 2017, 2018 in 2019 so različni mednarodni in globalni organi pripravili načrte – ali razpravljali o možnostih – svetovnih akcij cepljenja, vključno s tem, kako bi jih lahko uporabili za lažjo uvedbo digitalnih potnih listov, povezanih z zdravstvenimi kartotekami.
  • Konec leta 2019 je potekala mednarodna vaja, osredotočena na hipotetični zoonotski koronavirus, ki povzroča svetovno pandemijo, in načrtovanje možnega odziva.
  • Samo dva meseca pozneje so trdili, da je ljudi začel okuževati domnevno pravi zoonotski koronavirus. »Nova bolezen« je imela tipične »gripi podobne simptome« in zelo podobno smrtnost kot sezonski gripi podobne bolezni. Po naključju naj bi se v tem obdobju primeri gripe zmanjšali na skoraj nič.
  • Testi za ta “novi virus*” so bili uveljavljeni na hitro, pri čemer so preskočili običajni postopek strokovnega pregleda.
  • Množično testiranje asimptomatskih ljudi je bilo uporabljeno za ustvarjanje »primerov kovida«, množično testiranje tistih, ki so že umirali v bolnišnicah, pa za ustvarjanje »smrti zaradi kovida«.
  • Kot »odziv« na »pandemijo« so bile uvedene blokade, ki so ohromile gospodarstvo in povzročile močno povečanje revščine, podhranjenosti, zlorabe drog in alkohola ter duševnih težav. Ob tem so hoteli tudi zagotoviti, da se bodo ljudje z resničnimi zdravstvenimi težavami zaradi strahu izogibali bolnišnicam.
  • Medtem so v bolnišnicah “smernice za kovid” povzročile morilsko zlorabo ukazov o prepovedi oživljanja (DNR) in mehansko uporabo ventilatorjev.
  • Ti ukrepi so ubijali ljudi in prispevali k povečanju prekomerne umrljivosti, za katero bi lahko uradno krivili »kovid«. Vendar pa se umrljivost ni zmanjšala, kljub zmanjšanju števila »primerov kovida«.
  • Javnosti so vsiljevali maske in socialno distanciranje, kljub lastnim raziskavam, ki so pokazale, da so neučinkovite, z namenom, da bi povečali strah v javnosti in delovali kot dobesedno edini vizualni dokaz, da se sploh kaj dogaja.
  • Pod krinko lažne »pandemije« se je zgodil največji enkratni pretok javnega denarja v zasebne roke vseh časov.
  • »Pandemija« je omogočila tudi množično centralizacijo oblasti, tako na nacionalni kot na globalni ravni. Voditelji skoraj vseh narodov na Zemlji so si z igranjem prilastili več moči zase. Tisti, ki so to zavrnili, so bili ubiti.
  • Zadnje in najpomembnejše: »kovid« je omogočil hitro pospešitev politične agende, ki si prizadeva preoblikovati svet v distopično grozljivko. Digitalni nadzor, predpisani medicinski postopki, policijska ura, policijska brutalnost in cenzura so postali še bolj normalizirani pod krinko »varovanja javnega zdravja«. Medtem pa so vsi programi, kot so digitalna valuta, »prehranska reforma« in politike »zelenega novega dogovora«, beležili izrazito povečanje hitrosti razvoja.

To so bistvena dejstva pandemije in govorijo le eno zgodbo. “Kovid” je bil načrt. Lažna bolezen, ustvarjena za vpeljavo zelo resnične agende. To je edina racionalna razlaga vseh dokazov, ki jih imamo.

Mike Yeadon je v svojem članku zapisal (https://www.conservativewoman.co.uk/why-i-dont-believe-there-ever-was-a-covid-virus/): »Učinka sproščenega novega patogena ni bilo mogoče natančno predvideti. Lahko hitro izgori. Lahko pa se izkaže, da je veliko bolj smrtonosen, kot so pričakovali, saj uničuje napredne civilizacije.«

Ne drži!

Edina zgodba, ki povezuje vse skupaj, je ta, da je bil »kovid« psihološka operacija na svetovni ravni. Največja in najširša propagandna akcija vseh časov, z edinim ciljem razbiti svet in ga predelati v novo globalistično podobo.

Pravzaprav so nam to ves čas govorili. »Velika ponastavitev«, da bi se »popravili nazaj« k »novi normalnosti«. Svojega namena niso skrivali:

https://www.youtube.com/watch?embeds_referring_euri=https%3A%2F%2Foff-guardian.org%2F&source_ve_path=Mjg2NjQsMTY0NTA2&feature=emb_share&v=YkcaeaD45MY

“Kovid” je bil in je, zavajajoče sredstvo za dosego zločestega cilja. To moramo videti, razumeti in si zapomniti. Če ne bomo pravilno razdelali in razumeli obsega in metodologije te propagande, bomo enako ranljivi za iste metode, ko bodo uporabljene naslednjič.

Čeprav se sredstva lahko zamenjajo, bo cilj vedno ostal isti.

Njihov novi svet obstaja zdaj, povsod okoli nas. Toda zgrajen je le napol. Jasen in končni cilj vsega, kar počnejo in govorijo, bo deloval do njegovega dokončanja.

To je srebrna podlaga »kovida«, če jo želite najti. Zaradi pomanjkanja boljše analogije je maska zdrsnila. Ujeli smo pogled na Zappin opečni zid. Zdaj vemo, kaj v resnici hočejo.

Želijo nadzor! Nad vsem in vsemi. Želijo nas zmanjšati! Zmanjšati naš razum, sredstva, zdravje in pravice. Želijo pospešiti naše počasno drsenje v tiranijo in zgraditi globalno delovno taborišče, obdano z namišljenim zlom, ki hipnotizira zapornike, da mislijo, da je bodeča žica postavljena za njihovo dobro … ker preprečuje vstop pošastim tam zunaj.

Preprosto povedano, želijo dokončati, kar je začel “kovid”. Toda, dokler jih vidimo in razumemo, tega nikoli ne bodo mogli.

Razlaga pojmov:

Testi za nukleinske kisline (NAT): tehnika, ki se uporablja za odkrivanje določenega zaporedja nukleinskih kislin. Skoraj vse metode na začetku zaradi majhne količine uporabljajo metodo pomnoževanja nukleinske kisline s pomočjo odkrivanja določenih specifičnih sekvenc, ki so komplementarne z iskanim (ciljanim) zaporedjem (sonde, primerji). Ker se dejansko na ta način prepiše le zelo kratek fragment genskega zaporedja, daljša zaporedja pa je potrebno sestavljati skupaj z različnimi računalniškimi programi na podlagi verjetnosti (ki pa med sabo ne dajejo primerljivih rezultatov), strokovnjaki menijo, da je ta tehnika neprimerna za ugotavljanje identifikacije celotnega genoma mikroorganizma. Izumitelj te tehnologije Kary Mullis, ki je razvil metodo z namenom pomnoževanja genov, je stalno poudarjal, da je tehnika neprimerna za diagnostiko virusov* in ostalih mikroorganizmov ter njim pripisanih bolezni.

Beseda distopija je bila v slovenščino prevzeta iz angleščine, kjer je bila ustvarjena na podlagi starogrških izrazov δυσ- ‘slab, težaven’ and τόπος ‘kraj, prostor’. V osnovi označuje navadno fiktivno skupnost ali družbo, ki jo zaznamujejo prikrito ali odkrito nasilje, strah, tiranstvo, revščina, nesvobodnost, izguba individualnosti, okoljske katastrofe ipd. Za opise distopičnih družb so značilne naslednje teme: popoln nadzor nad ljudmi s pomočjo propagande, visoka stopnja cenzure, omejevanje svobode govora, prizadevanje za nedosegljive cilje, izguba individualnosti in spodbujanje konformizma (vir: Wikipedia).

Izraz distopija je nastal kot nasprotje utopije, ki označuje idealno družbo. Izraz utopija je prav tako na podlagi grščine skoval angleški avtor sir Thomas More, ki je v istoimenskem latinskem delu, izdanem leta 1516, opisal idealno družbo na otoku Utopija, v kateri skoraj ni zločinov, nasilja in revščine.

Povezani viri:

I. del

II. del

III. del

IV. del

V. del

VI. del

VII. del

VIII. del

IX. del

X. del

Delite naprej ...

Preberite si tudi ...