Če virus SARS-CoV-2 ne obstaja, kaj je potem vzrok za bolezen imenovano kovid-19?

Kadar razložiš človeku, ki še vedno verjame v pandemijo, da virusa ni, običajno najprej postavi naslednje vprašanje: »Če virus SARS-CoV-2 ne obstaja, kaj je potem vzrok za bolezen kovid-19?»

Temu človeku na začetku povejte, da je postavil napačno vprašanje. Pravo vprašanje bi bilo: Kaj je bolezen kovid-19?

Kratek odgovor: posamezni simptomi res obstajajo, vendar “bolezen” kovid-19, tako kot virusni model SARS-CoV-2, obstajata le v teoriji.

Na začetku tako imenovane »koronske krize« je bila bolezen kovid-19 opredeljena kot atipična pljučnica. Ta opredelitev je bila več kot problematična, saj obstaja cela vrsta možnih vzrokov za atipično pljučnico, ki nimajo nikakršne zveze s kakršnimi koli povzročitelji. Od različnih fizičnih procesov, tudi tistih, ki so posledica kompleksne psihosomatike, do fizikalno-kemičnih vzrokov. Eno je, da ortodoksna medicina ignorira psihosomatske vzroke za nastanek bolezni in skuša bolezni pojasnjevati izključno z domnevnimi povzročitelji, fizikalno-kemičnimi vzroki. Med slednje sodijo tudi različna toksična zdravila, ki so ortodoksni medicini že dolgo dobro znana, pa so bila, že od začetka te krize, dosledno prezrta.

Ko so se pojavili PCR testi, se je katalog simptomov kovid-19 hitro razširil. Klinična slika je bila nadgrajena z “nespecifičnim spektrom simptomov”, kot piše Institut Robert Koch v svojem »Epidemiological Fact Sheet«. To pomeni, da je bolezen kovid-19 zdaj lahko karkoli ali nič.

Tako je bilo omogočeno, da so bolezni kovid-19 pripisali vse možne simptome, ki so jih kazali ljudje s pozitivnim PCR testom. Od tistega trenutka naprej so bili ti naključni simptomi vključeni med uradne simptome bolezni kovid-19. Edini predpogoj za to je bil, da bi lahko simptom nekako pripisali teoriji o korona virusu, četudi je bila razlaga šibka in brez dokazov.

Čeprav zlomljene kosti niso bile povezane z boleznijo kovid-19 (kljub pozitivnemu PCR testu), pa so bili drugi simptomi vnetja, kot so konjunktivitis, disfunkcija jeter, kožni izpuščaj, zastrupitev krvi, odpoved ledvic in drugi, vključeni med te simptome.

V tem prispevku nikakor ne zanemarjamo ljudi, ki so na intenzivni negi s hudo pljučnico ali drugimi boleznimi ali ki morda celo umirajo. Dandanes vas ljudje zelo hitro obtožijo tega, če kritizirate uradno pripoved o koroni. Tu kritiziramo domnevno “medicinsko-znanstveno” definicijo za bolezen kovid-19.

Do julija 2020 se je klinična slika bolezni kovid-19, kot so jo opredelili zdravstveni organi in znanstveni inštituti po vsem svetu, razširila na skoraj 30 uradnih simptomov. Poleg tega je bilo nešteto domnev in “možnih dolgoročnih posledic” (zdaj imenovanih tudi “dolgi kovid”), ki naj bi jih bilo potrebno dodatno raziskati. To stanje se danes še ni spremenilo. Obstajal je celo tako imenovani “asimptomatski potek”, saj so bili ljudje brez kakršnih koli simptomov množično »pozitivni« in po teorijah bi lahko nekdo prenašal virus in »bil kužen«, ne da bi sam zbolel. V nekem trenutku je bil narejen celo poskus redefinicije bolezni kovid-19; iz bolezni dihal v bolezen ožilja.

Od takrat naprej je bila za kovid-19 dodana osupljiva vrsta simptomov, teorij, redefinicij in novih hipotez.

V zgodovini ortodoksne medicine je bilo veliko drugih dvoumnih definicij bolezni, vključno s “kugo”, “prehladom”, “gripo” in “aidsom”. Včasih so očitne simptome zastrupitve na novo definirali kot nalezljivo bolezen; drugič so bili lastni procesi v telesu razglašeni za napačne ali napačno delujoče, nekaj, kar je bilo treba premagati ali popraviti. V drugih primerih so različne simptome združili in razglasili, da obstaja povsem nova bolezen. Nazadnje so trdili, da so ljudje dovzetni za bolezni zaradi določenih telesnih stanj, zato so bili vsi simptomi, ki so se pojavili, pripisani temu stanju. Predvsem pa se je trdilo, da je vzrok za bolezen “patogen”, to je maligni, nevidni sovražnik.

In kaj naj bi zdaj bila bolezen imenovana kovid-19?

Kovid-19 sodi v kategorijo “sestavljanja in ponovnega označevanja”. Sčasoma se je razvila zbirka vseh simptomov, zbranih od ljudi, ki so bili na testu PCR “pozitivni”. Čeprav se enaki simptomi pojavljajo tudi pri številnih drugih definicijah bolezni, se zdaj trdi, da sodijo skupaj in jih sproži en sam skupni vzrok, takoj ko jih spremlja PCR test z rezultatom “na kovid pozitiven”.

Kovid-19 je torej le še en divji konglomerat zelo raznolikih simptomov in težav, ki se pojavljajo v najrazličnejših tkivih in imajo dejansko najrazličnejše vzroke. Noben simptom, za katerega so obtožili domnevni virus SARS-CoV-2 ali katero koli njegovo domnevno različico, ni na noben način nov ali nenavaden.

Povsem zabavno postane, ko si iz bližine ogledate, kako so zdravstvene oblasti in tako imenovani strokovnjaki za korono, poskušali ločiti bolezen kovid-19 od drugih podobnih definicij bolezni, na podlagi simptomov. Nenadoma so bili simptomi, ki bi jih vsak splošni zdravnik povezal z banalnimi pojavi, kot je “prehlad”, predstavljeni kot izključni, specifični simptomi bolezni kovid-19. Enako so pred kratkim ponovili, da bi domnevni ‘val različice omikron’ razlikovali ne le od ‘gripe’ in navadnega ‘prehlada’, ampak tudi od prejšnjega ‘delta vala’. Tako lahko npr. v nekaterih virih preberete, da je izguba apetita skoraj izključni simptom omikrona, ki se menda nikoli ne pojavi pri gripi ali prehladu. Poleg tega, čeprav gripo, navadne prehlade in kovid-19 pogosto spremlja izcedek iz nosu, se kihanje pojavi samo pri navadnem prehladu in občasno pri novih različicah kovida, nikoli pa pri gripi. Za nekatere simptome pa se preprosto trdi, da se pojavljajo pogosteje ali manj pogosto pri tej ali oni bolezni.

To definicijo bolezni in obupan poskus, da bi jo razlikovali od drugih definicij bolezni na podlagi njenih postuliranih simptomov, je mogoče opisati le kot absurdno.

Predstavljajte si, da bi leta 2019 šli k svojemu osebnemu zdravniku s simptomi “gripe”. Zdravnik bi poslušal vaš opis simptomov, vas pregledal in vam rekel, da se motite, če temu rečete gripa! Ker poleg vnetega grla in prehlada tudi kihate in ste izgubili apetit. Ker zadnja dva simptoma ne bi veljala za simptome gripe, bi na podlagi tega zdravnik ugotovil, da imate popolnoma novo bolezen. In bi o primeru nove bolezni takoj obvestiti oddelek za javno zdravje.

Kaj bi si mislili o diagnozi tega zdravnika?

Predstavljati običajne simptome, kot sta izguba apetita ali utrujenost (ki so redni pojavi pri nešteto telesnih težavah), kot specifične simptome le določenih bolezni, je nesmiselno. Simptoma, kot je kihanje, ki je tesno povezan z določenim organom, ni možno uporabiti za razlikovanje. Trditev, da je prehlad, ki poteka s kihanjem ali brez njega, znak določene bolezni, samo dokazuje, da vsi strokovnjaki, ki v času korone tavajo iz pogovorne oddaje v oddajo in podajajo svoje mnenje (ki se tako ali tako spreminja vsak dan), sploh niso raziskali in razumeli resnične povezave bioloških procesov v telesu, ampak jih argumentirajo izključno v okviru fiktivne ideje.

Bolezni kovid-19 ni mogoče ločiti od drugih medicinskih definicij bolezni na podlagi simptomov, ker je zdaj v bolezen kovid-19 vključenih nešteto drugih definicij bolezni. Vsi ti simptomi so dobro znani, vendar so bili ponovno označeni z novo, teoretično klasifikacijo. Brez PCR testiranja bi katerega koli od teh simptomov preprosto pripisali običajni “gripi”, “navadnemu prehladu” ali drugim boleznim. Zakaj v letih 2020 in 2021 v Nemčiji tako rekoč ni bilo domnevne “gripe”? Ker vas za to bolezen preprosto niso testirali. Vsi simptomi bi bili prisotni, a ker se diagnoza zdaj izvaja samo s PCR testi za kovid-19, so tudi to bolezen od takrat naprej imenovali korona.

Ta samovoljna diagnoza na podlagi nesmiselnih laboratorijskih testov je eden od načinov, kako se lahko odgovorni po vsem svetu razbremenijo odgovornosti za celotno afero imenovano Korona: Znanstveniki ‘odkrijejo’ domnevno novo različico in trdijo, da je virus mutiral in postal neškodljiv. Ko bi bile različice razglašene za neškodljive, pozitivni testi ne bi imeli več nobenega pomena in testiranje bi bilo ustavljeno. Od takrat naprej bi diagnoze za kovid-19 izzvenele in simptomi, ki jih pripisujejo tej bolezni, bi bili spet pripisani prehladu in sezonski gripi. Na podoben način je čez noč izginila domnevna prašičja gripa iz leta 2009.

Kaj pa dolgi kovid?

Kronični oz. tako imenovani ‘dolgi kovid’ ni, tako kot njegova akutna različica, nič drugega kot trditev, ki je utemeljena s pozitivnim PCR testom (pa čeprav je bil bolnik pozitiven daleč nazaj). Tako postane definicija bolezni v primeru dolgega kovida še širša. V bistvu je vsako zdravstveno težavo možno opredeliti kot dolgoročno posledico kovida-19, vključno s psihološkimi težavami.

Koronski profil, ki ga navaja Inštitut Robert Koch, je sledeč: »Zaenkrat ni mogoče opredeliti enotne klinične slike in osnovni mehanizmi še niso jasni. Poročajo o zelo različnih simptomih, ki lahko vztrajajo več tednov in mesecev, se pojavljajo v fazah ali pa se razvijejo na novo.«

Čakamo samo še na to, da bo rak, kot dolgoročna posledica, vpisan v katalog simptomov kovida-19 (morda se je to medtem že zgodilo?). V vsakem primeru ni več nobenih omejitev glede opredelitve bolezni kovid-19.

In lahko smo popolnoma prepričani, da bodo vsi simptomi in težave, ki so že, ali pa šele bodo, nastopili kot posledica »lockdownov«, socialnega distanciranja in neodgovornega »paničarjenja« medijev glede korone, še naprej našli svoje mesto v dolgem katalogu simptomov, pripisanim bolezni kovid-19.

Diagnoze po tekočem traku z uporabo laboratorijskih testov nimajo nobene zveze z medicino, znanostjo in resnično skrbjo za dobrobit prebivalstva. So poslovni model.

Če hočeš vedeti, kaj se fizično dogaja v človeku, ga moraš zelo natančno pregledati in, kar je najpomembneje, posamično. Kateri simptomi se pojavijo na katerem organu in s kakšno intenzivnostjo? Kakšno je duševno stanje osebe, kakšno je njeno družbeno okolje, kakšna je njena zdravstvena anamneza itd.? Šele takrat se lahko postavi prava diagnoza, na podlagi katere je človeku možno tudi pomagati.

Ampak počakajte! Kaj pa izguba občutka za voh in okus?

V primeru zloglasne izgube voha in okusa je situacija zelo podobna tisti pri atipični pljučnici. Za oboje obstaja cela vrsta možnih vzrokov, a namesto, da bi jih podrobneje raziskali, se preprosto trdi, brez kakršne koli dejanske podlage, da je odgovoren nevarni virus.

Praktično vsakega splošnega zdravnika, kjerkoli na svetu, vsako leto obiščejo številni bolniki, ki poleg običajnih simptomov “navadnega prehlada”, poročajo tudi o izgubi voha in okusa. Fenomen je znan. Tako je tudi pri izgubi apetita, utrujenosti in kihanju nesmiselno trditi, da gre za specifičen simptom, ki kaže na zelo specifično bolezen. Glede izgube voha in okusa priporočamo prispevek Ursule Stoll »Izguba voha in okusa«, objavljenega v Wissenschafftplus 03/2021 (Ursula Stoll. The loss of smell and taste. Wissenschafftplus 03/2021. https://www.wplus-verlag.ch/de_DE/p/buy/wissenschafftplus-ausgabe-3-2021), v nadaljnje branje, kjer avtorica podrobno opisuje način, kako fizični procesi in povezave vodijo do pojava, ki danes velja za tako »pomemben« simptom bolezni kovid-19.

Oteklost vohalne sluznice je, tako kot se že od nekdaj pojavlja pri »prehladih«, verjetno najpogostejši vzrok za začasno izgubo občutka za voh in okus. Do istega stanja lahko privedejo tudi poškodbe glave ali nosni polipi. Poleg tega je že dolgo znano, da je (tako kot pri atipični pljučnici) lahko odgovorna tudi cela vrsta zdravil, pa tudi testna paličica, ki jo vstavimo v nos in ki poškoduje vohalni bulbus. Ugotovitev, oziroma zaznavo, da je izguba občutka za voh in okus po koroni postala veliko pogostejša kot prej, je enostavno razložiti z dejstvom, da je fokus prebivalstva usmerjen k temu pojavu. Posledično ga ljudje ne le hitreje opazijo, ampak tudi intenzivneje zaznajo, še posebej, če gre za strah.

Situacija, v kateri smo se znašli vsi zaradi ‘koronakrize’, je tako izjemno nenaravna in stresna, da nešteto ljudi trpi zaradi močnih simptomov, ki jih še nikoli prej niso občutili. To je enostavno razložiti s kompleksno psihosomatiko. Konec koncev, le malo nas je kdaj doživelo tako dolgotrajen, stresen in izjemen čas.

Nič od tega, kar se dogaja v “koronski krizi” v smislu bolezni in fizičnega neugodja, ne zahteva patogena in okužbe, da bi to pojasnili.

In kaj je “Flurona”?

To je še ena absurdna trditev, o kateri se ne da pravzaprav povedati ničesar, česar že nismo omenili. Vsakdo, ki razume, kako je nastala trditev o bolezni kovid-19, bo razumel, kako so nastale ideje, kot so “Flurona”, “Deltakron” in “Twindemic”.

Zaključek

Edina stvar, ki bo še vedno zelo težka in bo za nekatere ljudi izjemno stresno poglavje pri soočanju s celotno »koronakrizo«, bodo vprašanja, ki se bodo pojavila na koncu:

• Koliko ljudi je na koncu po nepotrebnem umrlo v zadnjih dveh letih?
• Koliko ljudi bi bilo še živih, če bi jih le temeljito pregledali, namesto da so jim naredili samo PCR test?
• Koliko ljudi bi si lahko zlahka opomoglo od znanih simptomov, če zdravniki ne bi slepo sledili smernicam Svetovne zdravstvene organizacije ali zdravstvenega organa?
• Koliko škode in koliko stisk bi lahko preprečili, če bi za ljudi poskrbeli posamezno, namesto da bi jih dali v splošno “bolezensko luknjo”?

Če povzamemo: vsi simptomi, ki jih pripisujejo bolezni kovid-19, obstajajo, vendar ni dokazov, da imajo skupen vzrok. Posamezni simptomi so vsi že dolgo dobro znani in jih je v večini primerov razmeroma enostavno zdraviti. Šele PCR test je tisti, ki opredeli bolezen in nakaže pogost, »nalezljiv vzrok«.

Bolezen kovid-19 je verjetno najbolj absurdna definicija bolezni v zgodovini medicine.

Vaša ekipa projekta Immanuel

• Avtor članka: Project Immanuel Team
• Vir: https://projekt-immanuel.de/en/if-sars-cov-2-does-not-exist-what-is-the-cause-of-covid-19/
• Prevod: Irena Z.