Čudna pravila karantene in testiranja
Spodnji zapis je od Tine Žalec in je bil objavljen danes na Facebooku. Delimo in objavljamo ga z njenim privoljenjem.
Primer 1
Sin prijateljice, ki je cepljena, je zbolel za korono. Virus je prišel v družino. Odgovorno je poklicala na NIJZ, povedala kakšna je situacija in vprašala, če družina ostane v karanteni. Gospa na NIJZ je prijateljici odgovorila, da naj kar hodi v službo, ker je cepljena. Prijateljica je podvomila v napotilo, saj se zaveda, da tudi cepljena prenaša virus. Gospa iz NIJZ ji je odgovorila le, da so takšna navodila in naj jih upošteva. Prijateljica in njen mož sta tako svobodno hodila povsod, v službo, trgovino, kamorkoli. Niti testirat se jima ni bilo potrebno.
Primer 2
Za korono je zbolela cela družina. Začelo se je z najmlajšim otrokom. Ta se je tudi najhitreje pozdravil. Ker je zanj minila določena karantena, so ga poslali v šolo, kljub temu, da sta bila dva člana družine na vrhuncu prebolevanja. Tudi v tem primeru je mamica odgovorno poklicala NIJZ in vprašala, če naj otrok, dokler se ne pozdravi cela družina, ostane doma. Tudi v tem primeru je gospa rekla, da naj gre otrok kar v šolo, le da naj mu malo bolj razkužujejo roke in da so taka navodila.
Primer 3
V šoli je na testu za korono pozitiven en učenec ali učenka. Nemudoma je cel razred napoten v karanteno za 10 dni. Navodila NIJZ.
Primer 4
V službi nas je 80. Recimo 70% cepljenih. Zbolevajo vsi. Cepljeni in ne cepljeni. Okužbo prenašamo vsi. Testiramo se in pod redno kontrolo smo pa le necepljeni. Cepljeni in ti so v večini, pač ne in ti že nekaj mesecev ‘svobodno’ prenašajo virus. Navodila.
Zdaj pa smo se znašli v katastrofalnih razmerah, kovid oddelki pokajo po šivih, za nastalo slabo situacijo pa smo krivi mi, necepljeni?! Ali niso morda krvi ti, ki dajejo NAVODILA, katerih logika nikakor ne zasleduje preprečevanje okužbe?
In ker je situacija tako grozna, bodo zdaj odgovornost za nastalo situacijo prenesli še na naše otroke?! Drug teden bodo morali otroci, katerih starši ne bodo soglašali z njihovim testiranjem v šoli, ostati doma.
Cepljeni pa se bodo še naprej lahko svobodno sprehajali naokoli in raznašali virus.
Kdaj boste novinarji RTV SLO (hvaležna vsem svetlim izjemam) in POP TV začeli postavljati prava vprašanja, iskati odgovore in delati oddaje, ki bodo v resnici imele smisel in pozitivne posledice?
Zelo žalostno je, da smo v očeh javnosti na koncu vsega obsojanja vredni tisti starši, ki želimo svoje otroke zaščititi pred ukrepi neodgovornih odraslih. Poslušamo očitke, da mi povzročamo frustracije našim otrokom, da oni bi vse z lahkoto sprejeli, prenesli in se navadili. Res je. Otrok se na žalost navadi tudi na klofute, zmerjanja in lakoto, če je to del njegovega vsakdana.
Če bi mi nekdo dokazal, da je v resnici to tisto s čimer se bo ta kovid varianta končala, pristanem. Dokler pa bom vsak dan priča zgoraj navedenim primerom in še ničkoliko drugim enako škodljivim, pa boste mojega otroka, dokler je zdrav, pustili pri miru!
Za konec navajamo še en podoben primer, ki smo ga našli na Facebooku in ga tudi objavljamo z dovoljenjem avtorice in na njeno željo anonimno.
Včeraj me kliče prijateljica, naj prosim objavim nekaj, kar je pravkar slišala od svoje prijateljice. Najprej sem rekla, da ne morem, ker sem mnenja, da bi ljudje sami morali objavljati take stvari, ki se jim zgodijo. Če jaz to objavim, je to že zgodba iz tretje roke. In takih je nešteto in nihče jim ne verjame, dokler jih ne doživijo sami. Danes pa vidim ta košček tega izjemnega filma, ki tako lepo prikaže točno to, kar se danes dogaja. Zato sem si premislila in bom objavila, kar mi je prijateljica včeraj povedala. Gre pa takole:
“Njena dobra prijateljica dela v nekem zavodu za pomoč socialno šibkim. Vsi zaposleni so polno cepljeni. Trenutno so vsi zaposleni prehlajeni in s simptomi hodijo v službo. Ko je tudi ona zbolela, je opravila hitri test. Bil je pozitiven. Poklicala je svojo zdravnico, ji povedala, da se slabo počuti, da ima pozitiven hitri test in naj jo prosim pošlje na PCR. Zdravnica jo je vprašala, ali je cepljena. Odgovorila je da. “Potem pa moramo še en teden počakat s PCR” ji odgovori zdravnica. “OK, ampak jaz se slabo počutim, imam simptome, ne bi rada, da se kdo od mene naleze. Lahko prosim dobim tačas bolniško?” vpraša zdravnico. Odgovor je bil ne. Ker je cepljena, mora nazaj v službo. Konec zgodbe.”
V uredništvu smo našli še en zanimiv primer, ki ga je opisal dr. Andraž Teršek v svojem blog zapisu in si ga lahko preberete tukaj.
Skratka, veljajo popolnoma različni kriteriji testiranja, bolniške in karantene glede na »status« (ne)cepljenja in ob vsem tem se povsem logično poraja vprašanje, če je namen ukrepov sploh preprečiti širjenje virusa in razbremeniti bolnišnice ter ohraniti zdravje ljudi. Vse bolj se zdi, da je temeljni namen, vsega, kar se dogaja okoli korone, da se »prostovoljno«, zaradi vse večjih omejitev necepljenim, cepi čim večji % populacije. Zdrava kmečka pamet nam pravi, da ne gre za naše zdravje, temveč gre (predvsem) za cepljenje.