Fantomski virus

Prevod članka iz nemščine Das Phantom-Virus, katerega avtorji so Von Konstantin Demeter, Torsten Engelbrecht in Stefano Scoglio in je bil objavljen 10. februarja 2021.

Ali je lahko toliko dima brez ognja? Včasih že. Še posebej, če vanj piha veliko medijskega vetra. Niti Inštitut Roberta Kocha ali zdravstvene organizacije v mnogih drugih državah ne morejo dati odločilnih dokazov, da je novi virus, imenovan SARS-CoV-2, dejansko v igri. Da se prenaša na številne načine, ki jih mediji omenjajo, in da ga je z običajnimi preskusnimi postopki sploh možno nedvomno določiti. Že samo ta dejstva sprožajo veliko negotovosti, širjenje govoric o nevarnih mutacijah virusa pa v neodgovorno strašenje. Tako imenovani PCR testi za SARS-CoV-2 pa končno postanejo ničvredno orodje za diagnostiko.

Na prošnjo po študiji, ki bi opisovala izolacijo in popolno očiščenje delcev, ki naj bi bili koronavirus SARS tipa 2 (SARS-CoV-2), je Michael Laue z nemškega Robert Koch Inštituta (RKI, enega najpomembnejših predstavnikov uradne doktrine o COVID-19 na svetu), odgovoril: “Ne poznam nobenega dela, pri katerem bi bil izoliran SARS-CoV-2” (1). To je več kot izjemna izjava – še posebej, ker Laue dodaja, da je “prepričan, da je virus, ki ga razmnožujejo na celičnih kulturah in ga uporabljajo za nekatere teste, popolnoma očiščen”. S to izjavo izrecno potrjuje pomen popolnega očiščenja delcev, da bi lahko odkrili viruse. A tako očiščenega virusa še vedno ni nikjer.

Priznanje Laueja, ki vodi oddelek za svetlobno in elektronsko mikroskopijo na RKI (2), sovpada tudi z izjavami, ki smo jih objavili v našem članku “Preizkusi PCR na COVID-19 so znanstveno nesmiselni”, 27. junija 2020 v reviji OffGuardian (3), in v nemščini v Rubikonu 11. julija 2020 (4). Z omenjenim člankom smo bili prvi na svetu, ki smo celovito razložili, zakaj so domnevni testi PCR SARS-CoV-2 brez vrednosti za diagnosticiranje virusne okužbe.

Ena ključnih točk naše analize je bila ovreči izjavo tistih avtorjev, ki trdijo, da so novi in potencialno smrtonosni virus SARS-CoV-2 dokazali na podlagi “izolacije”. V teh študijah jim namreč ni uspelo izolirati in popolnoma očistiti delcev, ki naj bi bili virusni.

To potrjujejo tudi ustrezni odgovori, ki smo jih prejeli od avtorjev drugih študij in ki so navedeni v tabeli v našem članku. Med njimi je tudi odziv ekipe Zhuja s sodelavci, katerih delo lahko označimo kot najpomembnejše v zvezi s trditvijo, da je bil SARS-CoV-2 odkrit kot virus. Ta študija je bilo objavljena 20. februarja 2020 v eni najpomembnejših specializiranih revij, New England Journal of Medicine (5). Med tem nam je tudi druga raziskovalna skupina iz Avstralije priznala, da niso opravili “čiščenja” delcev (6, 7).

Zaman ga iščemo: virus SARS-CoV-2

Poleg tega so kanadčanka Christine Massey, nekdanja biostatističarka in raziskovalka raka, in njen novozelandski kolega Michael Speth skupaj z več posamezniki po vsem svetu, med katerimi večina raje ostaja anonimna, odkrili neverjetne stvari. Na podlagi zakona o svobodi dostopa do informacij (Freedom of Information Act – FOIA) so zaprosili več deset zdravstvenih organizacij in znanstvenih ustanov ter peščico političnih institucij po vsem svetu, da jim pošljejo zapise, ki kažejo na izolacijo virusa SARS-CoV-2, skupaj z dokazi, da virus zares izvira iz neokrnjenega vzorca bolne osebe. Prejeli so skupaj 46 odgovorov (ta podatek je danes 3x višji, op. prev.). Nihče od vprašanih ni mogel zagotoviti ali citirati nabora poskusov, ki opisuje izolacijo “SARS-CoV-2”. Nemško ministrstvo za zdravje je celo popolnoma ignoriralo njihovo zahtevo (8).

Nemški podjetnik Samuel Eckert je tako od zdravstvenih oblasti iz različnih mest, kot so München, Düsseldorf in Zürich, zaprosil za študijo, v kateri bi bil tako imenovani SARS-CoV-2 popolnoma izoliran in očiščen. A tudi on do danes takšne študije ni prejel (9).

Velika nagrada za dokaz izolacije in vzročnosti

Samuel Eckert je Christianu Drostenu celo obljubil plačilo več kot 230.000 evrov, če lahko predstavi odlomke iz publikacij, ki znanstveno dokazujejo postopek izolacije SARS-CoV-2 in njegove RNK. Rok, 31. december 2020, je minil, ne da bi se Drosten obrnil na Eckerta (10). Tudi nemški novinar Hans Tolzin je ponudil nagrado v višini 100.000 evrov za tiste, ki lahko predložijo znanstveno publikacijo, v kateri bi bil posebej opisan uspešen poskus okužbe s specifičnim virusom SARS-CoV-2. Poskus okužbe je moral pri testiranih ljudeh zanesljivo voditi do bolezni dihal (11). Tudi do tega roka 31. decembra 2020, ni bilo predloženih dokumentov.

Variacije v velikosti virusa, vodijo hipotezo o SARS-CoV-2 virusu do absurda

V zadnjem času svetovno prebivalstvo strašijo s poročili o domnevnih mutacijah / različicah “SARS-CoV-2”. Te grozljivke ne temeljijo na trdni znanosti. Prvič, različice virusa ne morete identificirati, če niste popolnoma izolirali izvirnika. In drugič, ortodoksna stran že dolgo govori o dejstvu, da je po lanskem zimskem času po vsem svetu na deset tisoče domnevno novih sevov virusov. Pravzaprav tako imenovana baza virusov GISAID zdaj vsebuje več kot 450.000 različnih genskih sekvenc, ki naj bi predstavljale varianto SARS-CoV-2 (12, 13, 14). Trditi, da se nenadoma pojavijo nove mutacije ali različice virusa, je nesmiselno tudi z vidika ortodoksnih raziskav virusov. Nenazadnje tudi zato, ker pravi, da virusi nenehno mutirajo. Tako lahko nenehno trdijo, da so odkrili nove vrste in s tem ohranjajo stanje strahu. Ta taktika zastraševanja je še toliko bolj absurdna, če pogledamo slike elektronskega mikroskopa, posnete v ustreznih študijah.

Slike prikazujejo delce, ki naj bi predstavljali SARS-CoV-2. Takoj opazimo, da se delci na teh slikah po velikosti zelo razlikujejo. V omenjeni študiji Zhuja s sodelavci se na primer razpon velikosti giblje od 60 do 140 nanometrov (15). Toda poseben virus, ki ima tako ekstremno razliko v velikosti, dejansko ne more obstajati. Še vedno bi bilo upravičeno reči, da imajo vsi virusi na splošno skupno območje velikosti od 60 do 140 nm. Na primer, za odraslega človeka bi lahko rekli, da se njegova velikost – razen skrajnih izjem – giblje med približno 1,50 m in 2,20 m. Toda trditi, da ima tako specifičen virus, kot je SARS -CoV -2, tako širok razpon velikosti, bi bilo tako, kot bi navedli, da so odrasli zelo specifične majhne etnične skupine, visoki med 1,50 in 2,20 m. Takšen razpon je preprosto nerazumen.

Temu bi sicer lahko ugovarjali, saj virusi niso človeški posamezniki. Vendar je potrebno upoštevati, da ima v uveljavljeni virologiji vsak virus precej stabilno strukturo. Za HIV je na primer podan “premer okoli 120 nm”, kot piše Wikipedija (16). Za določanje velikosti virusa SARS-CoV-2 pa si raziskovalec lahko vzame izjemno veliko svobode. Jasno je, da je tukaj vse še bolj poljudno, vendar je to v virologiji pogosto. Vse skupaj gre tako daleč, da je že Wikipedia odločno spremenila besedilo o tem domnevnem novem korona virusu. Pred nekaj meseci je na primer nekdo v spletni enciklopediji lahko prebral, da je povprečni premer delcev SARS-CoV okoli 125 nm. Čez nekaj časa pa je bilo nenadoma napisano, da ima “vsak virus SARS-CoV-2 premer približno 50 – 200 nm”. Gre za razmerje razpona velikosti med zgornjo in spodnja mejo 4 proti 1. Ta absurd v razmerju velikosti je še očitnejši, če se to razmerje 4 proti 1 prikaže na primeru velikosti odraslega določene etnične skupine. Glede na ta razpon, bi bili odrasli veliki od 1,30 do 5,20 m.

Slike posnete z elektronskim mikroskopom, ki so predstavljene v študijah, prav tako kažejo, da SARS-CoV-2 ni virus, ampak da gre verjetneje za neko drugo vrsto delcev. Spodaj sta prikazana dva posnetka iz že omenjene študije Zhuja s sodelavci, za katere trdijo, da gre za posnetke SARS-CoV-2:

Če velikosti delcev merite z napravo za merjenje velikosti zaslona (FreeRuler), dobite sledeč rezultat: Delci, ki jih lahko vidite na sliki levo prikazujejo SARS-CoV-2, ki merijo okoli 100 nm na lestvici 100 nm. Na desni sliki, pa je prikaz in meritev teh delcev na lestvici 1 mikrometra (1.000 nm). Tukaj so prikazani delci, ki so označeni za virus, popolnoma različnih velikosti. Delci na desni sliki, na katere kažejo črne puščice, predstavljajo mehurčke – ti pa vsebujejo viruse, na katere kažejo barvne puščice. Če merimo nekatere od teh delcev v mehurčkih, meri največji delček v osrednjem mehurčku skoraj 52 nm, kar je pod skrajno spodnjo mejo 60 -140 nm, ki jo je predlaga Zhu s sodelavci. Enako velja za delec, ki je desno od njega in meri okoli 57,5 nm. Največji delec na sredini najnižjega mehurčka (rumena puščica) meri okoli 73,7 nm in je znotraj širokega razpona Zhuja in sodelavcev. V spodnjem levem mehurčku pa največji delček meri 155,6 nm, kar je več kot 140 nm, ki ga Zhu s sodelavci označuje kot skrajno zgornjo mejo.

Upoštevati je potrebno tudi, da obstajajo trdni dokazi, da so delci, znani kot SARS-CoV-2, v resnici tisti neškodljivi oz. celo uporabni delci, imenovani “zunajcelični mehurčki” (EV). Ti se po velikosti zelo razlikujejo med seboj, saj merijo med 20 in 10.000 nm. Vendar pa večina meri med 20 – 200 nm. V podkategorijo zunajceličnih mehurčkov spadajo tudi eksosomi, ki jih proizvajajo naše celice in vsebujejo nukleinske kisline, lipide in beljakovine. Eksosomi opravljajo dejavnosti, ki so koristne za naše telo, vključno s transportom imunskih molekul in izvornih celic ter odstranjevanjem celičnih ostankov. Eksosomi lahko predstavljajo tudi večino zunanjega celičnega transporta. Čeprav je o teh koristnih delcih slišanega zelo malo, so te predmet raziskav že več kot 50 let. Znanstvena literatura je polna poročil o njih. Če iščete izraz “eksosom” na PubMedu, boste dobili več kot 14.000 zadetkov!

EV in eksosomi v tem prispevku niso podrobno opisani, vendar se je treba zavedati, da se na videz ne razlikujejo od tistih, za katere nekateri trdijo, da so virusi. Nekateri znanstveniki so celo postavili tezo, da je tisto, kar je opredeljeno kot nevarni virus SARS-CoV-2, v resnici le uporaben eksosom. To na primer kažejo slike elektronskega mikroskopa (17). Kot je razvidno iz spodnjih dveh slik, ima največji od eksosomov (leva slika) enako velikost in strukturo kot domnevni SARS-CoV-2 (desna slika). Tako bi bilo povsem verjetno sklepati, da so delci v izpirku bronhoalveolarne tekočine bolnika s COVID-19 (natančneje: v supernatantu), ki naj bi bili SARS-CoV- 2, preprosto eksosomi.

Zakaj odkrivanje virusa ni mogoče brez predhodnega popolnega čiščenja delcev?

Ker je v celični kulturi nešteto delcev, ki so si med sabo izjemno podobni, bi morala biti stopnja predhodnega čiščenja delcev prvi nujni korak. Šele tako bi lahko domnevne delce resnično opredelili kot virusne. Poleg čiščenja delcev je seveda treba še dokazati, da lahko delci sprožijo določene bolezni v resničnih in ne le v laboratorijskih pogojih. Vendar pa delcev niso predhodno očistili nikjer. Kako lahko potem sklepamo, da predstavlja RNK, ki so jo dobili, zares virusni genom?

In kako se lahko takšna RNK na splošno uporabi kot standard za diagnosticiranje okužbe z novim virusom, pa naj bo to PCR ali katerikoli drug test?

Ti dve vprašanji smo postavili številnim predstavnikom uradne koronske pravljice po vsem svetu, vendar pa nam na to vprašanje še nihče ni znal odgovoriti.

Vsi testi za diagnosticiranje okužbe s SARS -CoV -2 so bili umerjeni na standard, ki je bil narejen na podlagi genskega zaporedja RNK. To RNK so znanstveniki vzeli le iz vzorcev tkiv, pripravljenih v študijah »in vitro« in študijah v epruvetah. Torej obstaja novi patogeni virus, imenovan SARS -CoV -2 le na prepričanju in ne na dejstvih.

V tem kontekstu je treba razmisliti tudi o tem, kaj so dejansko storili raziskovalci, ki trdijo, da so izolirali SARS-CoV-2 in ga na koncu definirali kot “hudobni” virus. Brez da bi predhodno “izolirali” in popolnoma očistili delce v vzorcu bolnika, so vzorec takoj centrifugirali, da bi ločili večje/težje od manjših/lažjih molekul. Nato pa so zgornji del centrifugiranega materiala (supernatant), “odstranili”. In to je tisto, čemur pravijo “izolat”, na katerem nato naredijo PCR z namenom sestaviti virusni genom. Ta supernatant ni očiščen, saj vsebuje tudi druge vrste molekul, milijarde različnih mikro- in nanodelcev, vključno z omenjenimi zunajceličnimi mehurčki in eksosomi, ki jih proizvajajo naša telesa in se ne razlikujejo od tega, kar imenujemo virus. Danes je nemogoče ločiti zunajcelični mehurček od virusov z uporabo rutinskih metod izolacije, kot je diferencialno ultracentrifugiranje, saj te zaradi podobnih dimenzij pogosto peletirajo skupaj (Vloga zunajceličnih mehurčkov kot zaveznikov virusov HIV, HCV in SARS. Viruses, maj 2020, 18).

Znanstveniki preprosto “na novo ustvarijo” virus s pomočjo pomnoževanja genov s PCR. Za to uporabljajo tako imenovane prajmerje (angl primer, vendar je to zaradi poljudne oblike napisano fonetično), ki so obstoječe genske sekvence naprodaj v genskih bankah. Te prajmerje nato spremenijo na podlagi hipotetičnih premislekov, jih dodajo supernatantu, kjer se vežejo na RNK, ki se tam nahaja. Tako “ulovljeno” RNK s pomočjo encima reverzne transkriptaze pretvorijo v umetno ali komplementarno DNK (cDNK), ki se jo lahko šele v taki obliki pomnoži z določenim številom ciklov PCR.

Vsak cikel podvoji količino DNK in več kot je ciklov, ki so potrebni za izdelavo zadostne količine domnevnega virusnega materiala, nižja je zanesljivost PCR. “Da bi zares dobili nekaj smiselnega” iz supernatanta, bi moralo zadostovati 25 ciklov. Vendar pa večina, če ne vsi testi PCR ali protokoli, ki se trenutno uporabljajo, ne predpisujejo manj kot 25 ciklov. Predpisujejo jih celo 35 do 45.

Da bi bila zadeva še hujša, so osnovni prajmerji sestavljeni iz 18 do 24 baz (nukleotidov); zapis za virus SARS-CoV-2 pa naj bi imel 30.000 baz. Prajmer torej ne predstavlja niti 0.1 odstotka genoma virusa. Zaradi tega je še bolj nemogoče najti virus, ki ga iščete, v morju milijarde med sabo zelo podobnih delcev. To tudi bistveno zmanjša verjetnost, da je gensko zaporedje, ki je bilo “ulovljeno” s pomočjo prajmerjev, specifično za domnevni virus. Še posebej, ker naj bi bil virus, ki ga raziskovalci iščejo, popolnoma nov. Ker v tem primeru ni že izdelanih prajmerjev, ki bi se popolnoma ujemali z določenim novim virusnim genomom, raziskovalci preprosto vzamejo osnovne prajmerje, za katere menijo, da so bolj ali manj blizu strukturi domnevnega novega virusa. Ampak to je vsekakor le ugibanje. In ko “potopite” osnovne prajmerje v supernatant, se lahko na koncu te vežejo na katerokoli od milijard molekul v njej.

Zato znanstveniki ne morejo vedeti, ali tisto, kar so ustvarili na ta način, zares pripada virusu, ki ga iščejo. Pravzaprav gre za novo stvaritev raziskovalcev, ki jo preprosto imenujejo SARS-CoV-2 (19).

Domnevni genom virusa je le računalniška sestavljanka

RNK genom domnevnega SARS-CoV-2 je bil “sestavljen” le v računalniku. Strokovnjaki, kot je kalifornijski zdravnik Thomas Cowan, to dejstvo imenujejo “znanstvena goljufija”. Cowan je 15. oktobra 2020 zapisal:

“Ta teden me je kolegica in prijateljica Sally Fallon Morell opozorila na neverjeten članek CDC, ki je bil objavljen junija 2020 (20). Namen članka je bil, da bi skupina približno 20 virologov opisala tehniko izolacije, čiščenja in biološke lastnosti novega virusa SARS-CoV-2. Te podatke naj bi posredovala drugim znanstvenikom z namenom, da bi tako tudi oni opravili lastne raziskave. Temeljito in pozorno branje te pomembne študije razkriva nekaj šokantnih ugotovitev.

V razdelku članka “Zaporedje celotnega genoma” je razvidno, da CDC ni izoliral virusa. Prav tako ni sekvenciral njegovega genoma v celoti v smislu od “enega konca do drugega”, temveč je izdelal genom na podlagi referenčnega zaporedja koronavirusa (pristopna številka Genbank NC045512). “Zame je tak način, kjer se genom ustvari s pomočjo računalnikov znanstvena goljufija.”

ʺZdi se, kot da bi raziskovalci našli kos kopita, dlako iz repa in košček roga ter iz tega sklepali, da so odkrili samoroga. Te dele bi nato vnesli v računalnik in ga sprogramirali tako, da računalnik vedno znova iz teh delov ustvari samoroga. In na podlagi tega zdaj vsi trdijo, da je ta replika, ki jo je izdelal računalnik, pravi samorog. Ker znanstveniki še nikoli niso videli samoroga, ni bilo možno preučiti njegovega genskega zaporedja, tako da je njegove vzorce nemogoče primerjati z lasmi, kopitom in rogom.”

Raziskovalci tako niso analizirali celotnega genoma domnevnega virusa, ampak so preprosto vzeli nekaj sekvenc, najdenih v celičnih kulturah, iz katerih so brez kakršnih koli dokazov trdili, da pripadajo novemu specifičnemu virusu. Vse skupaj temelji na nekakšni genski računalniški uganki, ki jo predstavlja celoten genom novega virusa. “Z računalniškim modeliranjem preprosto ustvarjajo genom iz nič,” pravi doktor Andrew Kaufman (21, 22). Zato tudi ni presenetljivo, da eden od prajmerjev v PCR testu, ki ga je razvil Pasteurjev inštitut, natančno ustreza zaporedju, ki se nahaja na kromosomu 8. človeškega genoma (23, 24).

Ni dokazov o prenosu preko aerosola

Na žalost odločevalci vse to zanemarjajo. Da bi ustavili širjenje domnevnega virusa, so prebivalci prisiljeni izvajati različne oblike socialnega distanciranja in na vseh možnih mestih nositi maske za nos in usta. Ta ukrep temelji na ideji, da se virusi, zlasti SARS-CoV-2, prenašajo po zraku . Prenašali naj bi jih ljudje s kašljanjem, kihanjem in celo z govorjenjem. Tako “skačejo” virusi, ki so razpršeni v aerosolu, iz ene osebe na drugo. Resnica pa je, da so vse te teorije o prenosu virusa le hipoteze, ki nikoli niso bile dokazane.

Kot je v članku aprila 2020 poročala celo najpomembnejša specializirana revija Nature, niti uveljavljeni strokovnjaki ne morejo z gotovostjo trditi, da se SARS-CoV-2 prenaša po zraku. Tudi po podatkih WHO “dokazi za to niso prepričljiviʺ (25).

Tudi z ortodoksnega vidika so edine študije, v katerih je bil začasno “dokazan” prenos koronavirusa po zraku (ne SARS-CoV-2), izvedli v bolnišnicah in domovih za ostarele, torej na mestih, ki naj bi, glede na posebne okoliščine, prednjačile pri vseh vrstah okužb (26). Vendar nobena študija ni nikoli dokazala, da se prenos virusa dogaja na prostem ali v zaprtih in dobro prezračenih prostorih. Tudi, če vnaprej predpostavimo, da obstaja prenos po zraku, pa bi morali biti ljudje, med katerimi se virus prenaša, vsaj 45 minut v tesnem stiku, da bi prišlo do “okužbe” (27).

Tudi revija BMJ je zapisala: “Masovni testi so draga zmešnjava”

Čiščenje virusa pa ni le nepogrešljivi predpogoj za dokaz vzročnosti bolezni. Dobro očiščeni virus bi morali uporabiti tudi za izdelavo standarda za “umerjanje” diagnostičnih testov. Ker se to ni zgodilo, lahko trdimo, da imamo diagnostično nepomemben test. Tako lahko “mantro” generalnega sekretarja WHO Tedrosa Adhanoma Ghebreyesusa “testirajte, testirajte in še enkrat testirajte” opišemo kot neznanstveno in zavajajočo. To še posebej velja pri testiranju asimptomatskih ljudi, torej tistih, ki nimajo simptomov bolezni.

V zvezi s tem je bila izvedena kitajska študija iz Wuhana, rezultati pa objavljeni v reviji Nature 20. novembra 2020. Ta objavlja rezultat testiranja skoraj 10 milijonov asimptomatskih ljudi. Ljudi, ki so bili asimptomatski in “pozitivni”, so skupaj z ljudmi, s katerimi so tudi sicer v tesnem stiku, izolirali za dva tedna. Na koncu je bil rezultat PCR testa pri vseh “negativen”. Revija Nature je objavila, da lahko na podlagi teh rezultatov zaključimo le to, da so bili asimptomatski “pozitivni” primeri “verjetno nenalezljivi” (28).

Tudi ortodoksna revija BMJ se je nedavno pridružila temeljni kritiki testiranja s PCR. Malo pred božičem je znanstvena revija objavila članek z naslovom Minister priznava: »COVID-19: množično testiranje je netočno in daje lažen občutek varnosti« (29). V članku navaja, da je test PCR neuporaben za testiranje asimptomatskih ljudi (30). Prav tako je ista revija že pred tem objavila nekaj kritičnih člankov o tem, da je “množično testiranje na COVID-19 nezanesljiva, nerazvita in draga zmešnjava” (31). Poleg tega je v reviji tudi navedeno, da so rezultati testiranja zdrave populacije na COVID-19 nezanesljivi. Odziv na pandemijo v Veliki Britaniji je bil, po njihovem mnenju, preveč odvisen od znanstvenikov in drugih vladnih uradnikov z zaskrbljujočimi navzkrižji interesov. Med njimi so bili tudi tisti z interesi v podjetjih, ki izdelujejo diagnostične teste, zdravila in cepiva proti COVID-19″ (32).

Odvetnik Reiner Füllmich, član nemškega izven parlamentarnega preiskovalnega odbora “Foundation Corona Committee”, je poudaril, da mu je Stefan Hockertz, profesor farmakologije in toksikologije zagotovil, da ni znanstvenih dokazov o asimptomatski okužbi s SARS-CoV-2 (33). Tudi RKI (Robert Koch Inštitut) ni mogel postreči z rezultati študije, ki bi pokazala, da so:

1. “pozitivne” asimptomatske osebe okužile drugo osebo, ki je nato tudi zbolela,
2. “pozitivne” asimptomatske osebe s simptomi bolezni naprej okužile drugo osebo, ki bi kasneje tudi zbolela
3. da bi katerakoli na SARS-CoV-2 pozitivna oseba okužila drugo osebo na ta način, da bi bila ta kasneje vsaj na test “pozitivna” (34).

“Če bi prenehali s testiranjem, bi korona izginila”

Revija Journal of the American Medical Association (JAMA) je že maja 2020 navedla, da “pozitiven” rezultat PCR testa ne pomeni nujno prisotnosti živega virusa (35), medtem ko je nedavna študija v reviji The Lancet poudarila, da prisotnost RNK ni mogoče uporabiti za ugotavljanje, ali je človek dejansko nalezljiv. (36).

Glede na zgornje trditve, se lahko le strinjamo s Franzom Kniepsom, vodjo Združenja skladov zdravstvenega zavarovanja podjetij v Nemčiji, ki je sredi januarja 2021 dejal: “Če ne bi izvajali testiranja, bi korona izginila” (37).

Zanimivo je, da je celo hiperortodoksni nemški “kralj virusa” in glavni vladni svetovalec za zapore in druge protikoronske ukrepe, Christian Drosten, v konfliktu s svojo predhodno izjavo glede zanesljivosti PCR testiranja. V intervjuju je leta 2014 o PCR testiranju za MERS-CoV v Savdski Arabiji namreč izjavil: ʺMetoda (PCR) je tako občutljiva, da lahko zazna eno samo gensko molekulo tega virusa. Če na primer tak patogen nekega dne preleti nosno sluznico medicinske sestre, ki tega niti ne opazi, saj ne zboli, in se kasneje testira, lahko umetno dobimo primer MERSa. V statistiko poročanja, kjer so bili prej prijavljeni le smrtno bolni, so zdaj nenadoma vključeni blagi primeri oz celo primeri zdravih ljudi. To pojasnjuje pravo eksplozijo primerov MERSa v Savdski Arabiji. Poleg tega pa je treba tudi upoštevati, da so lokalni mediji zadevo neverjetno napihniliʺ (38, 39).

… Sliši se nekako zelo znano …

Tudi Olfert Landt je kritičen do rezultatov testa PCR in trdi, da je le približno polovica “okuženih s korono” nalezljivih (40). Ta izjava se zdi prav neverjetna, ko izvemo, da je Landt soavtor Drostenove študije, ki opisuje protokol testiranja PCR, ki ga je WHO prva priznala (Januar 2020 Evrosurveillance, 41). Zanimivo je, da je Landt tudi izvršni direktor podjetja TIB Molbiol, ki proizvaja teste v skladu s tem protokolom.

Žal to nasprotje interesov ni omenjeno v delu Corman/Drosten in sodelavcev, na kar je v nedavni poglobljeni analizi opozorilo 22 znanstvenikov (med njimi je tudi soavtor tega prispevka, Stefano Scoglio).

Scoglio in njegovi sodelavci so napisali objavo v kateri opisujejo “hudo nasprotje interesov za vsaj štiri avtorje”, vključno s Christianom Drostenom, pa tudi različne temeljne znanstvene pomanjkljivosti. Zaključili so, da »uredništvu Eurosurveillance ne preostane drugega, kot da umakne publikacijo« (42).

11. januarja 2021 se je uredništvo Eurosurveillance-a odzvalo, da so zahtevo sicer vzeli na znanje, vendar pa prosijo za razumevanje, ker je trenutno ne smejo komentirati. Pismo se končuje z obljubo, da bi lahko konec januarja predstavili svojo odločitev. ʺKer svoje obljube niso držali, so po ponovnem pozivu 29. januarja odgovorili, da bodo zaradi velikega števila vpletenih svojo odločitev objavili v eni od naslednjih rednih številk revije Eurosurveillanceʺ.

“Milijarde in milijarde se zapravijo za teste, ki nimajo smislaʺ

Že samo pomanjkanje vseh dokazov o virusu SARS-CoV-2 in dokazi o pomanjkljivosti testa PCR so tako škandalozni, da se o stroških raje ne razpravlja javno. Od politikov in moderatorjev pogosto slišimo, da so testi, če so izpolnjeni določeni kriteriji, brezplačni. Vedeti morate, da je to čista laž. Tega sicer ne plačujemo direktno, ampak z davki. Cena PCR testa stane med 140 in 200 švicarskimi franki, torej okoli 130 do 185 evrov (43, 44, 45).

Majcena Švica je s svojimi 8,5 milijoni prebivalci opravila približno 3.880.000 testov PCR SARS-CoV-2 ter približno 500.000 hitrih testov, ki pa so nekoliko cenejši (46). S povprečjem 170 švicarskih frankov na test PCR je to impresivnih 660 milijonov švicarskih frankov ali 610 milijonov evrov. 27. januarja 2021 je švicarski zvezni svet celo pozval k ponovnemu testiranju prebivalstva. Napovedal je tudi, da bo zvezna vlada in s tem davčni zavezanec v mnogih primerih prevzela tudi stroške testiranja asimptomatskih oseb. To je še toliko bolj absurdno, če upoštevamo, da ni znanstvene podlage za testiranje asimptomatskih ljudi. Švicarski zvezni svet ocenjuje, da bo to stalo približno 1 milijardo švicarskih frankov (47).

Kar zadeva stroške, je britanski epidemiolog Tom Jefferson v intervjuju za Daily Mail dejal: »Večina kompletov za testiranje PCR za zasebni nakup stane okoli 100 funtov, dnevnih testiranj pa je 500.000. Te številke pa so celo majhne v primerjavi z Veliko Britanijo, saj je britanska vlada predvidela za operacijo Moonshot, ki vključuje obsežno množično testiranje prebivalstva, 100 milijard funtov več. To pomeni, da bo proračun te avanture brez znanstvene podlage znašal tri četrtine celotnega letnega proračuna nacionalnega zdravstvenega sistema NHS (National Health Services) (48, 49).

V Nemčiji se cene testov zelo razlikujejo med seboj in so odvisne od tega, ali se test plača zasebno ali ne. V povprečju so cene podobne tistim v Veliki Britaniji (50). Do danes je bilo v deželi Angele Merkel opravljenih več kot 40 milijonov PCR testov (51). Torej, če določite znesek 100 evrov na PCR test, bo celoten znesek višji od 4 milijarde evrov.

“To pomeni, da se milijarde in milijarde dolarjev porabijo za teste, ki preprosto nimajo znanstvene veljavnosti – in vendar spodbujajo globalni molekularni in digitalni “lov na čarovnice” za virusom, ki ni bil nikoli odkrit.”

Opomba uredništva Rubikon News: Ta članek se je prvič pojavil 31. januarja 2021 pod naslovom “Fantomski virus: V iskanju Sars-CoV-2” v reviji OffGuardian. Članek je bil objavljen na strani Rubikon, 10. februarja 2021.

Viri in zaznamki:

(1) privatni e-mail 4. septembra 2020
(2) https://www.rki.de/DE/Content/Institut/OrgEinheiten/ZBS/ZBS4/zbs4_node.html
(3) https://off-guardian.org/2020/06/27/covid19-pcr-tests-are-scientifically-meaningless/
(4) https://www.rubikon.news/artikel/die-nonsens-tests
(5) https://www.nejm.org/doi/pdf/10.1056/NEJMoa2001017
(6) privatni e-mail 5. oktober 2020
(7) https://www.mja.com.au/journal/2020/212/10/isolation-and-rapid-sharing-2019-novel-coronavirus-sars-cov-2-first-patient
(8) https://www.fluoridefreepeel.ca/fois-reveal-that-health-science-institutions-around-the-world-have-no-record-of-sars-cov-2-isolation-purification/
(9) https://youtu.be/N7VOpY4ZSME, od 23 minute
(10) https://samueleckert.net/isolat-truth-fund/ povezava ne deluje
(11) https://www.impfkritik.de/pressespiegel/2020032201.html
(12) https://articles.mercola.com/sites/articles/archive/2021/09/08/judge-strips-mother-of-parental-rights-over-vaccination-status.aspx
(13) https://www.gisaid.org/
(14) https://www.pnas.org/content/117/49/31519
(15) https://www.nejm.org/doi/full/10.1056/nejmoa2001017
(16) https://en.wikipedia.org/wiki/HIV#Structure_and_genome
(17) Slike prihajajo iz predstavitve Andrewa Kaufmana iz Ohia, enega najbolj znanih zagovornikov teze, da so tisto, kar imenujemo SARS-CoV-2, pravzaprav eksosomi.
(18) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7291340/pdf/viruses-12-00571.pdf
(19) https://www.facebook.com/notes/1288025411544761/
(20) https://wwwnc.cdc.gov/eid/article/26/6/20-0516_article
(21) https://andrewkaufmanmd.com/bio-credentials/
(22) https://www.youtube.com/sSBQUIEUbQ8, video ni več dosegljiv
(23) https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/real-time-rt-pcr-assays-for-the-detection-of-sars-cov-2-institut-pasteur-paris.pdf
(24) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/nucleotide/NC_000008.11
(25) https://www.nature.com/articles/d41586-020-00974-w
(26) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7151430/pdf/main.pdf
(27) https://www.nature.com/articles/d41586-020-00974-w
(28) https://www.nature.com/articles/s41467-020-19802-w
(29) https://www.bmj.com/content/bmj/371/bmj.m4916.full.pdf
(30) https://www.collective-evolution.com/2020/12/19/who-calls-into-question-ability-of-rt-pcr-test-to-detect-covid-19-false-positives/
(31) https://www.bmj.com/content/bmj/371/bmj.m4436.full.pdf
(32) https://www.bmj.com/content/bmj/371/bmj.m4425.full.pdf
(33) https://youtu.be/kANkpqtWLN4, čas 1:03:40 (video ni več dosegljiv)
(34) e-mail 3. december 2020
(35) https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2765837
(36) https://www.thelancet.com/action/showPdf
(37) https://www.rnd.de/politik/bkk-chef-knieps-kritisiert-corona-politik-im-kanzleramt-herrscht-bunkermentalitat-7DRGYYDUJFEIPFUKNT2JN34HOE.html
(38) https://www.wiwo.de/technologie/forschung/virologe-drosten-im-gespraech-2014-die-who-kann-nur-empfehlungen-aussprechen/9903228-2.html
(39) https://www.wiwo.de/technologie/forschung/virologe-drosten-im-gespraech-2014-die-who-kann-nur-empfehlungen-aussprechen/9903228-2.html
(40) https://www.fuldaerzeitung.de/fulda/corona-pcr-test-mut-rki-robert-koch-institut-berlin-hersteller-tib-molbiol-olfert-landt-90132220.html
(41) https://www.eurosurveillance.org/content/10.2807/1560-7917.ES.2020.25.3.2000045
(42) https://cormandrostenreview.com/report/
(43) https://www.srf.ch/news/schweiz/preise-vergleichen-lohnt-sich-coronatest-grosse-unterschiede-fuer-selbstzahler
(44) https://www.bag.admin.ch/bag/en/home/das-bag/aktuell/medienmitteilungen.msg-id-79584.html
(45) https://coronatest.uzh.ch/en/
(46) https://www.covid19.admin.ch/de/overview
(47) od 1:13 min dalje: https://www.srf.ch/play/tv/sendung/tagesschau?id=ff969c14-c5a7-44ab-ab72-14d4c9e427a9
(48) https://www.dailymail.co.uk/health/article-9046363/DR-TOM-JEFFERSON-fear-mania-mass-Covid-testing-hugely-expensive-blunder.html
(49) https://www.bmj.com/content/371/bmj.m4436
(50) https://www.faz.net/aktuell/wirtschaft/mehr-wirtschaft/schwankende-preise-160-euro-fuer-einen-corona-test-17000225.html
(51) https://www.rki.de/DE/Content/InfAZ/N/Neuartiges_Coronavirus/Daten/Testzahlen-gesamt.xlsx

O avtorjih:

Torsten Engelbrecht je raziskovalni novinar iz Hamburga v Nemčiji. Bistveno razširjena nova izdaja njegove knjige »Virus Mania« (v soavtorstvu z dr. Clausom Köhnleinom, MD, dr. Samantho Bailey MD in dr. Stefano Scolgio BSc PhD) bo na voljo v začetku februarja. Leta 2009 je prejel nemško nagrado za alternativne medije. Bil je član osebja Financial Timesa Deutschland in je pisal tudi za OffGuardian, The Ecologist, Rubikon, Süddeutsche Zeitung in mnoge druge. Ima svojo spletno stran www.torstenengelbrecht.com.

Dr Stefano Scoglio, BSc PhD, je strokovnjak za mikrobiologijo in naturopatijo, Sodeluje z Italijanskim nacionalnim raziskovalnim centrom in različnimi univerzami, kjer usklajuje znanstvene in klinične raziskave izvlečkov klamatskih alg ter probiotikov na osnovi mikroalg. Od leta 2004 je objavil številne članke v mednarodnih znanstvenih revijah. Leta 2018 je bil Scoglio nominiran za Nobelovo nagrado za medicino.

Konstantin Demeter je samostojni fotograf in neodvisni raziskovalec. Skupaj z novinarjem Torstenom Engelbrechtom je v spletni reviji Rubikon objavil članke o krizi »COVID-19«, v švicarskih italijanskih časopisih pa tudi prispevke o denarnem sistemu, geopolitiki in medijih.

• Vir: https://www.rubikon.news/artikel/das-phantom-virus
• Prevod: Irena Z.