Kochovi postulati in veliki asimptomatski pobeg – 4. del

robert-koch-asimptomatski-pobeg-4

Povzetek

Nemški zdravnik in bakteriolog Robert Koch je konec 19. stoletja določil svoja znamenita merila za presojo, ali je določena bakterija povzročitelj določene bolezni.

Štirje Kochovi postulati so naslednji:

  1. Mikroorganizem mora biti v velikem številu prisoten v vseh organizmih, ki trpijo za boleznijo, ne sme pa biti prisoten v zdravih organizmih.
  2. Mikroorganizem mora biti izoliran iz obolelega organizma in gojen v čisti kulturi.
  3. Gojeni mikroorganizem mora povzročiti bolezen, če ga vnesemo v zdrav organizem.
  4. Mikroorganizem je treba ponovno izolirati iz cepljenega, bolnega poskusnega gostitelja in ugotoviti, da je identičen prvotnemu specifičnemu povzročitelju.

Po mnenju virologa Thomasa Riversa: “Očitno je, da Kochovi postulati pri virusnih boleznih niso izpolnjeni.”

Po mnenju virologa Vincenta Racaniella imajo Kochovi postulati kljub pomembnosti za razvoj mikrobiologije resne omejitve:

  • Tako je na primer menil, da kolero in gobavost povzročajo mikrobi, vendar ni mogel izpolniti vseh štirih postulatov.
  • Koch je vedel, da je domnevnega povzročitelja kolere (Vibrio cholerae) mogoče izolirati tako pri bolnih kot pri zdravih ljudeh, kar razveljavlja postulat št. 2 (nenavadno je, da je Racaniello navedel napačen postulat, saj ta razveljavlja št. 1 in ne št. 2).

Glede na članek v reviji The Journal of Infectious Diseases iz leta 2010 so bili ti postulati večkrat revidirani:

  • Leta 1937 je ugledni virolog Thomas Rivers spremenil tezo o biologiji “virusov”, ki jih kot obvezne zajedavce znotraj celice ni mogoče izolirati v čisti kulturi.
  • Huebner je leta 1957, v času razcveta odkrivanja “virusov”, ki je sledil razvoju tkivnih in celičnih kultur, ta načela dodatno spremenil.
  • Fredricks in Relman sta te smernice uporabila pri odkrivanju mikrobov na podlagi zaporedja.

Obstajajo številni izzivi (tj. izgovori) pri dokazovanju “virusov” kot etioloških* vzrokov določenih sindromov:

  • dolgotrajno izločanje “virusov” po akutni bolezni (npr. enterovirusi),
  • latentna okužba in asimptomatsko izločanje (npr. herpesvirusi),
  • klinična bolezen pri manjšini okuženih posameznikov (npr. poliovirusi),
  • ponavljajoča se asimptomatska okužba imunskih odraslih (npr. respiratorni sincicijski “virus”).

Glede na Reutersovo “preverjanje dejstev”, Kochovih postulatov, kot so bili prvotno razumljeni, ni treba dokazati, da bi ugotovili, da mikrob povzroča bolezen.

Besede pokojnega raziskovalca Davida Crowa: “Zelo pomembno je poudariti, da gre za logične postulate in ne za znanstvene zakone. Z drugimi besedami, gre za preprosto, vsakodnevno logiko. Kochova briljantnost je bila v tem, da jih je ubesedil s preprostimi besedami in tiste, ki so zagovarjali teorije o nalezljivih boleznih (ki so bile večinoma napačne), potisnil v kot. Izpolnite te preproste logične postulate ali pa pojdite domov.”

Trije izgovori, ki se redno pojavljajo, zakaj Kochovih postulatov ni mogoče izpolniti, so naslednji:

  1. Robert Koch je razvil svoja merila posebej za bakterije, saj takrat »virusov« še niso poznali.
  2. Za razliko od bakterij, “virusov” ni mogoče gojiti v čisti kulturi, zato 2. postulat ne more biti izpolnjen.
  3. Robert Koch je poznal omejitve lastnih postulatov, saj je našel asimptomatske prenašalce bakterij in ni mogel izpolniti nekaterih svojih postulatov za bakterijske bolezni.

Koch je popolnoma opustil zahtevo prvega postulata, ko je odkril asimptomatske prenašalce kolere in kasneje tifusa.

Od takrat naprej velja nelogičen koncept asimptomatskih ali subkliničnih nosilcev okužb, ki je zdaj znan kot skupna značilnost številnih nalezljivih bolezni, zlasti “virusov”, kot so otroška paraliza, herpes simpleks, HIV in hepatitis C.

Po Merriam-Websterju so asimptomatski nosilci bolezni (oksimoron**) tisti, ki ne povzročajo okužbe, bolezni ali obolenja, niso zaznamovani z njimi ali nimajo znakov ali simptomov okužbe, bolezni ali obolenja.

CDC je dodal nov izraz, ki asimptomatične posameznike imenuje “zdravi ljudje”.

Večino bakterijskih bolezni povzroča nelogični asimptomatski prenašalec bolezni, kar je v nasprotju s prvim Kochovim postulatom.

Asimptomatske bakterijske bolezni:

Tuberkuloza
  • Približno 90 % okuženih z M. tuberculosis ima asimptomatsko, latentno*** okužbo s tuberkulozo (včasih imenovano LTBI), pri čemer je le 10 % možnosti, da latentna okužba napreduje v odkrito, aktivno tuberkulozno bolezen.
  • Okoli 10 % ljudi, ki imajo latentno okužbo, v življenju zboli za aktivno obliko tuberkuloze.
  • Ljudje, ki so nosilci bakterije TB, imajo 5–10% tveganje, da bodo zboleli za TB.
  • Približno četrtina svetovnega prebivalstva je nosilcev TB, vendar (še) niso zboleli za to boleznijo in je tudi ne morejo širiti.
  • Osebe, ki imajo latentno obliko tuberkuloze, se ne počutijo bolne in tudi nimajo nobenih simptomov.
  • Osebe, ki imajo latentno obliko tuberkuloze, ne morejo prenesti bolezni na zdrave ljudi.
  • Brez zdravljenja bo okoli 5 do 10% nosilcev bakterije tuberkuloze tekom življenja zbolelo za to boleznijo.
Salmonella
  • Velja prepričanje, de je kronično, asimptomatsko stanje glavni vzrok, da se bakterija vzdržuje in prenaša v človeški populaciji.
  • DOMNEVAJO !?, da so asimptomatski prenašalci rezervoarji za različne oblike sevov Salmonelle typhi in LAHKO delujejo kot vzrejni sevi, iz katerih nastajajo novi genotipi.
  • Večina kroničnih prenašalcev v endemičnih državah je asimptomatskih in do 25 % jih v svojem življenju tudi še ni zbolelo za tifusom.
  • Odkrivanje prenašalcev predstavlja težek izziv, saj se do 25 % teh prenašalcev ne spominja, da bi imeli kadarkoli v življenju tifus, trenutni diagnostični testi pa so omejeni.
  • Asimptomatski, kronični prenašalci, ki imajo rezervoarje Salmonelle typhi v žolčniku, so znani že več kot sto let.
  • Asimptomatski prenašalci lahko raznašajo bakterije s svojim blatom še desetletja.
H. Pylori
  • Navadno asimptomatski, vendar pa je Helicobacter pylori RAZGLAŠEN za glavnega povzročitelja peptične razjede in gastritisa po vsem svetu.
  • Asimptomatske infekcije ni potrebno zdraviti.
  • Asimptomatskih je več kot 50 % ljudi, ki so nosilci te bakterije.
  • Helicobacter pylori je normalno prisoten pri več kot 67,7% svetovne populacije (Mungazi et al Ann Med Surg (Lond). 2018 Nov; 35: 153–157).
Kolera
  • Večina infekcij je asimptomatskih (prisotnost bakterije ne povzroči bolezni).
  • Večina ljudi, pri katerih so v telesu našli bakterijo (med drugimi) V. Cholera, je asimptomatskih ali pa imajo blago obliko driske.
Sifilis
  • Mirujoči in skriti stadij sifilisa je obdobje, v katerem ni opaznih vidnih znakov sifilisa.
  • Brez zdravljenja bo bakterija ostala v telesu, čeprav ni nikjer opaznih znakov in simptomov.
  • Latentna oblika sifilisa lahko traja dolga leta.
  • Približno 50% ljudi s sifilisom je asimptomatskih.
  • Približno tretjina nezdravljenih ljudi bo razvila terciarni sifilis.
  • Terciarni stadij nastopi po latentnem obdobju, ko infekcijo s serološkim testom zaznamo, čeprav je nosilec brez znakov in simptomov.
  • Terciarni stadij nastopi po 3-10 letnem obdobju, lahko pa nastopi tudi 40 let kasneje.
  • Simptomi in znaki so odsotni, vendar pa protitelesa, ki jih zaznajo serološki testi za sifilis (STS), ostajajo.
  • Sifilis lahko ostaja v latentnem stadiju permanentno.
Gonoreja
  • Pri večini ljudi, pri katerih so odkrili bakterio N. gonorrhea, je asimptomatskih, zato prijavljeni primeri zajamejo le delček pravega bremena.
  • Veliko moških in večina žensk, kjer so odkrili to bakterijo, je asimptomatskih.
Pertussis (oslovski kašelj)
  • Nova študija Univerze za javno zdravje v Bostonu (University School of Public Health) in Univerze za ekologijo v Odumu, Georgia (University of Georgia’s Odum School of Ecology) je pokazala naslednje: asimptomatske osebe, veliko jih je.
  • Študija nakazuje, da večina odraslih in veliko otrok, ki vsebujejo bakterijo B. Pertussis, nikoli nima simptomov—preobrat v mišljenju, v katerega so mnogi strokovnjaki že dolgo verjeli.
  • O asimptomatskih primerih infekcije s pertussisom so poročali tudi med izbruhi bolezni.
  • Asimptomatski primeri okužbe s pertussisom so običajni v Kitajskih šolah; asimptomatski primeri infekcije s pertussisom so pogostejši kot je bilo dokumentirano v zgodovini.
Tetanus
  • Večinoma je bolezen asimptomatska ali blaga. Velika večina ljudi so nosilci teh bakterij, a vendar jih le manjšina zboli za resno obliko te bolezni.
E. Coli
  • Escherichia coli (E. coli) je bakterija, ki spada med normalno črevesno floro večine toplokrvnih živali. Večina sevov je neškodljivih.
  • Asimptomatski, ki nimajo kliničnih znakov bolezni, so sposobni okužiti zdrave ljudi.
  • Večina primerov, povzročenih z zaužitjem Escherichia coli, je asimptomatskih, milih ali samoomejujočih.
Klamidija
  • Mnogo primerov bolezni je težko odkriti, ker večina nosilcev bakterije klamidija nima simptomov, zato se ne testira. Večina tudi nima abnormalnih rezultatov fizičnih pregledov.
  • DVE OCENI ŠTUDIJSKIH MODELOV kažeta, da je okoli 10% moških in 5-30% žensk s potrjeno prisotnostjo te bakterije razvilo simptome bolezni.
  • Večina okužb je asimptomatskih, tj. do 75 % žensk in 50 % moških, zato sklepajo, da večina primerov ostane nediagnosticiranih.

Bakterije najdemo skoraj povsod na Zemlji in so ključnega pomena za naše zdravje in ekosisteme na Zemlji.

Večina bakterij v telesu je neškodljivih, nekatere so celo koristne in samo za relativno nizko število vrst je rečeno, da povzročajo bolezni.

Trenutno ocenjujejo, da 43% človeka sestavljajo humane celice. Ostalo predstavljajo mikroorganizmi.

Weizmannovi znanstveniki ocenjujejo, da je v človeškem telesu okoli 39 bilijonov bakterij (1012 ). Razpon pa sega od 30 to 50 bilijonov pri vsakem posamezniku.

Smo bolj mikrob kot človek.

Celo sam Koch je obšel pravila svojih lastnih postulatov, ko je hotel vzrok za bolezen kolere pripisati povzročitelju Vibrio cholera. Kochu namreč ni uspel 3. postulat, ko je z izolirano bakterijo hotel povzročiti bolezen pri živali.

Ker mu ni uspelo povzročiti kolere pri živali z bakterijo, izolirano iz bolnika, je poskusil okužiti samega sebe. Poskus se je končal z milejšo obliko driske, kar je med njegovimi nasprotniki povzročilo mnogo posmeha.

Koch se je kljub temu še vedno trudil dokazati, da je vzrok za bolezen Vibrio cholerae, čeprav se je na koncu pokazalo, da dobijo simptome bolezni tudi posamezniki, pri katerih niso nikoli našli te bakterije. Spodaj so našteti njegovi izgovori:

  • »To pa ne pomeni, da odsotnost ali bolje rečeno neodkritje bakterij kolere v primeru suma kolere dokazuje odsotnost kolere v vseh okoliščinah.«
  • Menil je, da je ta odsotnost bakterij posledica »neusposobljenega raziskovalca ali pa časovne neprimernosti, ko bakterije kolere niso bile več prisotne.«
  • Odločil je, da je treba najblažje primere kolere, pri katerih so bile “bakterije kolere najdene v trdnih usedlinah na videz zdravih ljudi”, obravnavati kot resnične primere kolere in jih “ne moremo uporabiti kot dokaz proti posebnemu značaju te bakterije.”

Povedano drugače, Koch se je izredno trudil obiti svoje lastne postulate, ko je hotel dokazati, da je Vibrio povzročitelj kolere, tako da je izjavil, da je bakterijo možno najti pri zdravih ljudeh, da ni nujno, da jo najdejo pri vseh bolnikih s kolero in da ni nujno, da bi bilo s to bakterijo možno okužiti žival, ki bi kasneje tudi zbolela za to boleznijo.

Boleče očitno je, da z bakterijami nikoli ne uspejo izpolniti originalnih Kochovih postulatov. V nadaljevanju jih je navedeno nekaj, kjer s Kochovimi postulati nikoli, kljub večkratnemu ponavljanju, niso uspeli.

Veliko “patogenih” organizmov najdemo pri zdravih živalih. Le v manjšini primerov so živali, ki imajo prisotne te organizme, tudi bolne. (Padec Postulata 1)

Veliko patogenih organizmov ne zraste na hranilnih gojiščih. (Padec Postulata 2)

To velja tudi za “viruse,” saj noben od njih ne zraste na gojišču, ki ne vsebuje tudi celic drugega organizma.

Nekateri od organizmov, ki veljajo za najhujše patogene, ne povzročijo bolezni pri zdravih živalih. (Padec Postulata 3)

Mikroorganizmi, za katere je mišljeno, da naj bi bili povzročitelji bolezni, so odsotni v poškodbah, ki se razvijejo pri bolezni. (Padec Postulata 4)

Z zahtevami Kochovih postulatov niso prišli niti v bližino v primeru Whipplove bolezni**, vendar pa so s stalno identifikacijo določene molekule, ki naj bi bila karakteristična za neko bakterijo, smatrali, da ta bakterija tudi povzroči to bolezen.

Pri virusih je bilo potrebno zahteve za vzročnost zelo razrahljati, da so lahko potrdili asimptomatske prenašalce. Podobno so morali prirediti zahteve za tretji postulat, da bi prikazali uspešnost rekonstrukcije bolezni, povzročene z »virusom« na živalskem modelu.

Dokazovanje vzročnosti je bilo ponovno prirejeno v primeru seroloških kriterijev, kjer je pojav določenih protiteles proti domnevnemu patogenemu “virusu” potrdil njegovo vlogo v etiologiji bolezni.

Če povzamemo, logična pravila Kochovih postulatov so zavrgli zato, da so na novo priredili nedokazljive in nelogične koncepte asimptomatskih prenašalcev bolezni, imunskega sistema, latentnih infekcijin protitels…vse, kar ohranja lažnivo teorijo mikrobovna površju.

Ta dejstva nas vodijo k naslednjemu vprašanju: ali so Kochovi postulati sploh potrebni? Glede na spodnje vire so absolutno potrebni:

  • SZO: “Končna identifikacija povzročitelja/vzroka bolezni moraizpolnjevati vse zahteve, ki se imenujejo“Kochovi postulati.” Dodatni poskusi , kimorajo izpolniti vse te zahteve, trenutno potekajo v laboratoriju na Nizozemskem.”
  • Virolog Ron Fouchier: “Na začetku moramo najprej ugotoviti, če je žival zbolela zaradi virusa. Virus lahko izolirate iz bolnika, vendar pa to še ne pomeni, da je bolnik zaradi njega umrl; da bi dokazali, da je zares povzročil bolezen, JE POTREBNO izpolniti Kochove postulate.”
  • Objava Dr. Zaki za MERS leta 2012: “Enako pomembno je testiranje, da HCoV-EMC izpolnjuje Kochove postulate, da bi ga spoznali za povzročiteljahude respiratorne bolezni.
  • Objava Zhu 2020 “SARS-COV-2”: Čeprav naša študija ne izpolnjuje Kochovih postulatov, pa naše študije potrjujejo dokaze, da je 2019-nCoV vpleten v izbruh v Wuhanu.”
  • Objava Zhou 2020 “SARS-COV-2”: “povezava med 2019-nCoV in boleznijo ni bila potrjena na živalih, da bi izpolnili Kochove postulate z namenom, da bi potrdili vzročno povezavo med tem mikroorganizmomin boleznijo. Ne vemo še, kakšen je mehanizem prenosa med gostitelji.

Kochovi postulati so potrebni, saj so minimalne zahteve, ki bi jih moral domnevni patogen izpolnjevati. Postanejo pa odvečni in nepotrebni v primeru, če bi se raziskovalci držali pravil znanstvene metode, tako kot bi se jih morali.

V poznem 19. stoletju se je nemški znanstvenik Robert Koch odločil vzpostaviti štiri logična merila, ki morajo biti izpolnjena, da bi dokazali, da mikroorganizem povzroča bolezen. Ti kriteriji, ki so kasneje postali znani kot Kochovi postulati, so bili preprosti in jasni, tako da jih je lahko razumel tudi otrok. Vendar pa je Koch, ko je napredoval pri študiju domnevne patogene narave kolere, spoznal, da ne more zadovoljiti lastnih pravil.

Čeprav je prvi postulat zahteval, da je mikroorganizem prisoten samo pri bolnikih, je Koch vedno znova odkrival bakterije tudi pri ljudeh brez simptomov bolezni. Vendar pa ni priznal, da je njegov prvi postulat deloval kot je bilo predvideno. Glede na zahteve lastnih postulatov bi moral sprejeti, da Vibrio cholere ni povzročitelj bolezni. Namesto tega je Koch prikrojil lastna pravila. Po prirejenih pravilih je bilo mogoče bakterije najti tako pri zdravih kot pri bolnih posameznikih, pa je bakterija še vedno veljala za povzročitelja bolezni.

To je bil ključni trenutek, ko je človek obrnil hrbet lastni logiki, da bi vzpostavil nelogičen koncept asimptomatskega prenašalca bolezni. Koch se tudi pri tem ni ustavil, ampak je nadaljeval z zanikanjem lastne logike ter svoja pravila še bolj priredil. Ko je ugotovil, da z uporabo domnevne patogene bakterije ne more izpolniti svojega tretjega postulata in povzročiti bolezni niti pri živali, niti pri sebi, je kot razočarani ugankar skušal stlačiti napačne dele skupaj, da bi dokončal sliko v sestavljanki, ter pri tem obšel logično past, ki si jo je sam nevede postavil. To je povzročilo, da so številne bakterije sčasoma razglasili za povzročitelje bolezni, čeprav jih večinoma najdemo pri zdravih ljudeh, ki za boleznijo, ki naj bi jo te bakterije povzročale, niso nikoli zboleli.

Ko je sčasoma postalo jasno, da vseh bolezni ni mogoče povezati z bakterijami, so si izmislili nevidne »viruse« kot verjetne povzročitelje teh bolezni. Vendar pa je bilo z njimi še težje izpolniti zahteve Kochovih postulatov. Zato so si za potrebe virologije te postulate ponovno priredili in napisali nova pravila in popravke. Kljub temu, da so bile te oslabljene različice pravil prirejene tako, da bi jih virologi lažje izpolnili, pa v resnici tudi te niso bile nikoli izpolnjene.

Tako so potekale razprave o tem, ali so Kochovi postulati danes relevantni in potrebni, kljub dejstvu, da so to slavna merila, ki veljajo za bistveno zahtevo za dokaz, da mikrobi povzročajo bolezen. Ironično je, da je Koch sebe in vse bodoče raziskovalce ujel v logično kletko, iz katere skušajo pobegniti še danes.

Koch je na različnih točkah svoje raziskave obrnil hrbet lastni logiki, drugi raziskovalci pa so mu sledili. Zaradi tega zdaj živimo v nelogičnem svetu, kjer naj bi zdravi ljudje, ki v sebi nosijo običajne bakterije in izmišljene »viruse«, nevede širili »patogene«, ki lahko okužijo druge. Živimo v svetu, kjer osebam z boleznijo sploh ni treba imeti dokazov o prisotnosti bakterije ali »virusa« v svojem telesu, da bi lahko veljali za bolnika. Živimo v svetu, kjer simptomov bolezni sploh ni treba eksperimentalno reproducirati, ne pri živalih in ne pri ljudeh, da bi dokazali, da je domnevni povzročitelj res povzročitelj te bolezni.

Zdaj živimo v nelogičnem svetu “bolezni” zaradi preprostega dejstva, da je bila vsa logika, kot je bila postavljena, opuščena že na začetku, samo da bi OHRANILI TEORIJO MIKROBOV … Teorijo, ki je tako zelo prikladna za široko potrošnjo nekaterih toksičnih zdravil in cepiv, ter politične manipulacije (op. prev.).

Razlaga tujk

  • *etiologija: veda o vzrokih pojavov
  • **oksimoron: Bistroumni nesmisel ali oksimoron (iz grškega oxys – oster in moros – neumen) je stavčna besedna figura, ki združuje dva izključujoča se pojma, npr. edina izbira. ***latentna: prikrita, skrita
Delite naprej ...

Preberite si tudi ...