Končna zavrnitev virologije

koncna-zavnitev-virologije

SMO NA ROBU ZNANSTVENE IN MEDICINSKE REVOLUCIJE

Dne 21. 4. 2021 smo od nemškega mikrobiologa dr. Stefana Lanke dobili neizpodbiten dokaz, da virologija kot veda ne temelji na znanstveni metodi.

KOCHOVI POSTULATI

Če ste virolog in hočete dokazati obstoj virusa in njegovo vzročno povezavo z nalezljivo boleznijo, potem morate narediti 3 enostavne stvari:

1. IZOLACIJO VIRUSA

To pomeni, da virus ekstrahiraš iz biološkega materiala obolele osebe in ga očistiš drugih snovi. Dobiti moraš izolat v katerem so prisotni le delci virusa in ničesar drugega.

2. KARAKTERIZACIJA ALI OPIS VIRUSA

To pomeni, da virusu iz čistega izolata določiš njegove lastnosti. Pogledaš ga pod mikroskopom, ga slikaš, opišeš njegovo edinstveno biokemijsko sestavo, sekvenciraš njegov genom in določiš iz katerih proteinov je sestavljen.

3. POVZROČITEV ENAKE BOLEZNI, kot pri predhodniku, če si s čistim izolatom okužil naslednji subjekt.

Samo v tem primeru dokažeš, da virus obstaja in da povzroča bolezni. Temu procesu se reče Kochovi postulati.

Tako bi morali postopati tudi kitajski virologi, ko so v Wuhanu določili, da dihalna obolenja, ki so jih opazili, povzroči virus SARS-CoV-2. Ljudje se sprašujejo, ali ni zadosten dokaz, da določeno število ljudi na enem mestu istočasno oboli za podobno boleznijo, da je povzročitelj virus.

EPIDEMIJA NE OBRAVNAVA LE NALEZLJIVIH BOLEZNI, KI JIH POVZROČAJO MIKROORGANIZMI

Epidemiološko opazovanje je proces, ko opazujemo pojav obolevanja velikega števila ljudi ob enakem času, ki kažejo podobne bolezenske znake. Epidemiologija ne dokazuje ne vzroka in ne obstoja agensa za pojav tega stanja, samo opazuje znake bolezni in lahko postavi tudi nekaj hipotez. Vse te domneve, pa se morajo preizkusiti in tudi potrditi domnevni razlog za te simptome. Epidemiologija kot veda, ne potrjuje in ne uveljavlja ničesar. Določanje razloga teh pojavov se začne šele, ko so epidemiološke študije končane, ko razumemo, da se nekaj dogaja in da kažejo ljudje določene znake, simptome bolezni.

Dober primer za epidemiološki pojav, ki ga ni povzročil virus je skorbut, pomanjkanje vitamina C. To bolezen so opazili na dolgotrajnih potovanjih pomorcev, kjer so ljudje začeli obolevati za enakimi simptomi. Vzrok ni bil nalezljivi mikroorganizem, kot so prvotno mislili. Norčevali so se iz ljudi, ki so nudili alternativne rešitve. Kasneje so ugotovili, da je razlog pomanjkanje svežega sadja in zelenjave, ki bi vsebovala dovolj vitamina C.

Podobno je bilo pomanjkanje določenih hranil razlog za obolenje, kjer primanjkuje vitamina B3 (niacin), ki ga imenujemo palegra. Za to obolenje so značilni driska, dermatitis, demenca in celo smrt. Preden so odkrili resničen vzrok za to bolezen, so bolnike zdravili celo v psihiatričnih bolnišnicah.

Pri bolezni imenovani beriberi pa je šlo za pomanjkanje vitamina B1 (tiamin), kjer so ljudje umirali zaradi odpovedi srca.

Čeprav se podobni simptomi pojavljajo na istem kraju in istem času, ni nujno, da gre za nalezljivo bolezen. Lahko gre samo za pomanjkanje nečesa v določenem prostoru in času. Prav tako pa gre lahko tudi za prisotnost škodljivega dejavnika v določenem času in prostoru. Tako bi lahko mislili, da obolevanje ljudi v Černobilu ni bilo posledica nuklearne nesreče, ampak je obolenja in smrti povzročil virus.

Vsak kompetentni zdravnik ali znanstvenik se bo strinjal, da epidemiološki pojav ni zadosti, da vzrok pripišejo virusu.

DIHALNA OBOLENJA POVZROČA VELIKO FAKTORJEV

Pošteni raziskovalci se bodo strinjali, da dihalna obolenja lahko povzročajo različni dejavniki kot so kemikalije, onesnaženje zraka, nezdrav življenjski slog… Obstaja veliko število znanstvenih raziskav o zdravilih, ki povzročajo dihalna obolenja. Obstaja preko 600 zdravil, ki povzročajo pljučnice, med njimi so tudi paracetamol, antibiotiki, statini in celo aspirin (ref 1).

Če torej zares želimo najti pravi vzrok bolezni, ne pa samo vsiliti določenega povzročitelja, ki nam ustreza, potem je potrebno veliko raziskovati.

RAZLIKE MED IZOLACIJO MIKROORGANIZMOV, KI POVZROČAJO BOLEZNI IN VIRUSOV

Če gre za virusno obolenje, potem je potrebno narediti tri osnovne korake Kochovih postulatov, ki vključuje izolacijo, karakterizacijo in ponovno okužbo z virusom. Ničesar od tega niso nikoli naredili, odkar traja Covid-19 zgodba.

Čeprav je nešteto člankov, ki v naslovu obljubljajo, da je bil virus izoliran, to v resnici ni bilo nikoli storjeno na znanstveni način.

Pravi postopek izolacije mikroorganizma opisuje spodnja slika. Ta postopek uspešno uporabljajo za druge mikroorganizme, ki povzročajo bolezni.

izolacija-virusov
Pravilna izolacija virusov

Slika opisuje pravi postopek izolacije mikroorganizma. Biološki vzorec bolnika večkrat prefiltrirajo, da odstranijo večje molekule. Virusi se merijo v nanometrih, zato lahko ves večji material odstranijo. Sledi gradientno centrifugiranje, kjer ločujejo enako velike snovi med seboj po gostoti in teži. S takim centrifugiranjem dobijo več plasti in molekule z enako težo in gostoto se bodo zbrale v posameznih pasovih. Virus je prisoten v enem izmed njih.

Šele po uspešno opravljeni izolaciji, lahko nadaljuješ s karakterizacijo in patogenostjo. Brez 100 % čistega izolata, ne moreš narediti ne diagnostičnega testa, ne cepiva. Npr. alkohol je lahko 6 %, kot je npr. pivo. Vprašanje je ali gre za alkohol ali hmeljev napitek z nekaj prisotnega alkohola. Lahko je vino, žganje, 70 % etanol za razkuževanje ali pa čisti, 96 % alkohol.

Virologi so edini znanstveniki na svetu, ki so se odločili, da pri svojem delu ne uporabljajo izolacije. Namesto ekstrakcije virusa uporabljajo kultiviranje, kot prikazuje spodnja slika.

izolacija-virusov-1
Kultiviranje virusov

Slika opisuje postopek kultivacije virusa, kjer biološki material bolnika ne ekstrahirajo, ampak ga razmnožujejo v celični kulturi opičjih ledvičnih celic imenovanih Vero celice. Da ne pride do dodatnih okužb iz okolja, kulturi celic dodajo veliko antibiotikov in antimikotikov. Celicam tudi ne zagotovijo zadosti hranil. Dokaz za prisotnost virusa je citopatični efekt, kar pomeni celično smrt, ki naj bi jo povzročil virus.

Poleg tega virologi nikoli ne izvajajo kontrolnih preizkusov. Če bi jih, potem bi ugotovili, da so dodani antibiotiki in antimikotiki močni celični in ledvični strupi (nefrotoksini), ki sami po sebi povzročijo smrt ledvičnih celic.

Nikoli v zgodovini virologije ni bilo izvedene ne izolacije virusa, niti kontrolnega eksperimenta, kar je znanstveno nesprejemljivo.

In zakaj? Ker bi to pomenilo konec znanosti imenovane virologija.

John Enders, ki je avtor postopka kultivacije namesto izolacije virusa, je nekoč celo opravil kontrolni poskus. Opazil je, da se celice, ki jim ni dodal biološkega vzorca niso signifikantno razlikovale od tretiranih. Rezultate kontrolnega poskusa je objavil v članku leta 1954, vendar mu nihče, tudi sam, ni več namenjal pozornosti. Gre pa za direkten dokaz, da je citopatski učinek posledica stradanja, strupenega učinka antibiotikov in ne virusa (ref 2).

In kaj se v resnici zgodi pri kultiviranju? V kulturi Vero celic se zaradi stradanja in dodatkov toksinov sprosti veliko materiala iz celic ledvic, biološkega vzorca, fetusnega telečjega seruma, včasih tudi mleka. Tako imamo v tej mešanici veliko virov genetskega materiala, kravjega, opičjega in človeškega. Med razpadanjem se tako tvorijo mehurčki, zunajcelični vezikli, imenovani eksosomi, ki vsebujejo razgrajeni genetski material. Prisotnost teh veziklov pa so vzeli, kot dokaz, da se virusi razmnožujejo. Nobenega dokaza ni, da te virusi niso eksosomi. Podobnosti med fotografijo eksosomov in domnevnega SARS-CoV-2 virusa prikazuje spodnja slika.

eksosomi-covid19
Na levi sliki so eksosomi, na desni sliki pa Covid-19.

V svojem članku iz leta 1957 (ref 3) Enders tudi trdi, da je nemogoče ločiti ekstracelularne vezikle od virusa ošpic. Enako lahko danes trdimo tudi za virus HIV oz. ostale viruse.

KONTROLNI POSKUSI DR. LANKE

Virologi so edini raziskovalci, ki za svoje poskuse ne uporabljajo kontrolnih poskusov. Namesto njih jih je opravil dr. Stefan Lanka.

Šlo je za enake poskuse, ki so jih uporabili virologi, ko so dokazovali, da je virus SARS-CoV-2 povzročitelj bolezni Covid-19. Edina razlika je bila ta, da za enake poskuse ni uporabil nobenega kužnega materiala. To so bili kontrolni poskusi.

Po osrednji dogmi virologije so virusi edini mikroorganizmi, ki niso sposobni samostojne rasti v gojišču. Nujno morajo rasti v celicah. Zato jih namnožijo v Vero celicah, nastanek virusov pa dokazuje viden plak oz mesto razpada Vero celic.

Dr. Lanka je opazil enako razpadanje celic, kot če bi jih napadel virus, brez uporabe virusa. Če pa je dodal še nevtralno kvasno RNK, ki naj bi predstavljala okuženi material bolnika, in ki ga virologi uporabljajo za določanje genske sekvence, pa je lahko s PCR sestavil tudi genom virusa SARS-CoV-2. Lahko pa je sestavil tudi genom ebole in ošpic ali pa kateregakoli drugega virusa.

S temi poskusi je ovrgel dejstvo, da virusi povzročajo bolezen, saj je enake rezultate razpada celic dobil brez uporabe kužnega materiala. Razpad celic, ki naj bi ga domnevno povzročal virus, so povzročili sami pogoji poskusa, zmanjšanje hranil in strupeni vpliv prisotnosti antibiotika in antimikotika.

kontrola-vero-celice
Kontrolni eksperiment dr. Stefana Lanke

Control 1 – Vero celice, ki rastejo v kompletnem celičnem gojišču, ki vsebuje tudi en odmerek AbAm. Celice imajo na voljo zadosti hrane za rast. Gojišče, kjer celice rastejo pa vsebujejo antibiotike in antimokotike, ki preprečujejo okužbo z bakterijami in glivami. V tem primeru je kot antibiotik dodan amfotericin, antibiotik, ki so ga dodajali tudi pri tako imenovani izolaciji SARS-CoV-2.

Navpično so slike prvi in peti dan iste kulture po stresu. Stres v tem primeru predstavlja dodajanje enega odmerka antibiotika in antimikotika. Ker so celice zadosti prehranjene, škodljivi vpliv AbAm ni imel hudega učinka. Ni opaziti nobene vidne poškodbe in smrti celic.

Control 2 – Vero celice, ki rastejo v DMEM* gojišču. Ker DMEM ne vsebuje vseh hranil, ki bi omogočile normalno rast celic, mu dodajo še GlutaMAX (dodatno aminokislino glutamin) in 10 % fetalni telečji serum. Za preprečevanje okužbe celične kulture je dodan še en odmerek AbAm.

Navpično so slike prvi in peti dan iste kulture po stresu. Celice niso tako zdrave kot pri kontrolnem poskusu Control 1. Izgubile so prvotno obliko in niso enakomerno razporejene.

DMEM* – Dulbeccovo Modificirano Eaglovo gojišče (Medium), ki je podobno tistemu, ki ga uporabljajo virologi

Starvation 1 – ENAK POSKUS KOT GA UPORABLJAJO VIROLOGI. Vero celice, ki rastejo v DMEM gojišču brez dodanega glutamina, dodatek fetalnega telečjega seruma je znižan na 1 %, odmerek AbAm pa je potrojen. Celice stradajo, saj je količina hranil zmanjšana za polovico, in doživljajo stres zaradi dodanega trikratnega odmerka AbAm.

Navpično so slike prvi in peti dan iste kulture po stresu … Opazne so poškodbe na celicah.

Pri tem poskusu ni bil uporabljen noben infekcijski material, le toksičen material antibiotika in antimikotika.

Starvation 2 – ENAK POSKUS KOT GA UPORABLJAJO VIROLOGI ZA GENETSKO SEKVENCIRANJE. Gojišče je enako kot pri poskusu Starvation 2, le da mu dodajo RNK kvasovk**. RNK je tudi domnevni genski material SARS-CoV-2. To je kontrolni eksperiment, ki ga je naredil Dr. Lanka namesto virologov.

Navpično so slike prvi in peti dan iste kulture po stresu … Opazne so še večje poškodbe na celicah, čeprav ni prisotnega nobenega patogena.

yRNK** RNK kvasovk, ki simulira izpljunek bolnika iz katerega naj bi virologi izolirali RNK virus SARS-CoV-2, ki naj bi povzročil smrtonosno bolezen Covid-19.

S klikom na spodnjo sliko si lahko ogledate tudi video na Odysee z naslovom The Final Refutal of Virology.

koncna-zavnitev-virologije-video

DEJSTVA GLEDE ZGODBE COVID-19

koncna-zavnitev-virologije-cepiva

1. Virus SARS-CoV-2 kot struktura in njegov strupeni spike protein v naravi ne obstajata.

Seveda se skeptiki sprašujejo, kako utemeljujete raziskave, ki so jih naredili na spike proteinu. Če pogledate vse te študije, boste opazili, da tega proteina niso izolirali iz virusa prisotnega v naravi. Vzeli so rekombinantni protein, kar pomeni, da so gensko sekvenco zanj naredili umetno, s pomočjo računalnikov.

2. Virusni genom v naravi ne obstaja

Genom virusa je ustvarjen popolnoma umetno, s pomočjo računalnikov in ni resničen.

3. Ni nobenih dodatnih virusnih različic t.i. mutantov

4. Ni možno narediti nobenih diagnostičnih testov in cepiv proti temu virusu

PCR test, mRNK in cepiva so ustvarjena na podlagi računalniško ustvarjenih genetskih sekvenc, ki niso v naravi.

5. Nemogoče je narediti vzročno povezavo med virusom in boleznijo, ki naj bi jo ta povzročil

Preventivni ukrepi, ki jih je predpisujejo vlade niso znanstveno utemeljeni. Vsa Covid-19 zgodba je namenjena družbeni kontroli s katero želijo, da bi se ljudje navadili na diktaturo.

SMO NA ROBU ZNANSTVENE IN MEDICINSKE REVOLUCIJE. UGOTOVITVE DR. LANKE NE BODO HOTELI OBJAVITI V NOBENI ZNANSTVENI LITERATURI, ZATO JO DELITE VI.

Povezave

1. Klaus-Dieter Lessnau et al. Drug-induced pulmonary toxicity. https://emedicine.medscape.com/article/1343451-overview

2. Enders, J.F. in Peebles T.C. Propagation of Tissue Cultures of Cytopathogenic Agents from Patients with Measles. Proceedings of the Society for Experimental Biology and Medicine, Vol 86, p.277-286, 1954. https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.3181/00379727-86-21073

3. Enders J.F. et al. Measles Virus: A Summary of Experiments Concerned with Isolation, Properties, and Behavior. Am. J. Public Health Nations Health, vol. 47, p. 275-282, 1957.https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1551024/

  • Vir: Prispevek Kate Sugak ­The Final Refutal of Virology by Dr. Stefan Lanka na Odysee
  • Prevod: Irena Z.
Delite naprej ...

Preberite si tudi ...