Običajen prehlad: Etiologija, preprečevanje in zdravljenje

V času po tem, ko je bila že ustanovljena Rockefellerjeva fundacija in opravljeno Flexnerjevo poročilo, se je začela prenova in centralizacija zdravstvenih ustanov. Na podlagi tega poročila je bila kmalu zaprta več kot polovica vseh medicinskih fakultet. Homeopatiji in naravnim zdravilom so se posmehovali in jih demonizirali; zdravnike pa so celo zapirali.

Objavljamo znanstveno publikacijo, ki je nastala leta 1928, v času, ko se je dogajala ta prenova. Očitno v tem času še ni prišlo do popolne cenzure, kar se tiče zanikanja nalezljivih bolezni, ki naj bi jih povzročali virusi oz. bakterije. Zanimiv je tudi drugačen pogled na to, kaj povzroča prehlad in kako se ga da ustaviti in pozdraviti s sodo bikarbono, kalcidinom. Objavljamo prevod te objave.

Gradivo za Sekcijo za industrijsko higieno Ameriškega združenja za javno zdravje na šestinpetdesetem letnem srečanju v Cincinnatiju, O., 19. oktobra 1927.

Odsotnost z dela zaradi bolezni v vseh panogah je resen gospodarski problem. V nedavnem poročilu družbe Boston Edison Company za obdobje desetih let je bila letna odsotnost z dela zaradi bolezni 8,9 koledarskih dni za moške in 14 dni za ženske. Med moškimi je bolezen povzročila 12-krat več odsotnosti z dela kot nesreče. Pri ženskah je bilo to razmerje 171 proti 1. Bolezni dihal so povzročile skoraj polovico vseh dni odsotnosti z dela pri moških. Štirje od desetih moških so bili med letom odsotni zaradi “navadnih prehladov”, medtem ko je bilo to število še višje pri ženskah, in sicer 7 od 10. Moški so tako izostali z dela zaradi prehlada 1,4 dneva na leto, ženske pa 2,1 dneva na leto.

Na podlagi teh ocen znaša gospodarska izguba zaradi prehladov v vseh panogah Združenih držav Amerike več milijonov dolarjev. Z upoštevanjem izgube zaradi zmanjšanja učinkovitosti, zmanjšanja proizvodnje in dodatnih izdatkov za invalide, pa je skupna vsota ogromna. V civiliziranem svetu tako nobena medicinska tema ni bolj zanimiva od “prehlada”. Med domorodci na jugozahodu sem preživel mnogo let in se prepričal, da so prehladi, kot jih poznamo, plod civilizacije. Laiki uporabljajo izraz “prehlad” za številne bolezni, ki jih tudi zdravniki ne ločijo od ostalih bolezni, kot so: akutna koriza, rinitis, vnetje žrela, laringitis, bronhitis, gripa in včasih tonzilitis.

SKROMNO RAZISKOVALNO DELO

Na področju etiologije prehladov je bilo opravljenega zelo malo raziskovalnega dela. Izjema so poskusi, da se dokaže teorije, da je prehlad posledica primarne okužbe z eno ali več vrstami bakterij, oziroma, da je posledica okužbe z virusom, ki ga je mogoče filtrirati. Pomanjkanje raziskovalnega dela je posledica dejstva, da se prehlad običajno šteje za precej nepomembno zadevo, ki se ne odziva zlahka na zdravljenje, ampak poteka po naravni poti. Ne moremo pa mimo navidezne gospodarske nepomembnosti prehlada, saj statistični podatki kažejo, da je približno 45 % odsotnosti z dela v večini naših velikih industrijskih panog posledica prehlada ali njegovih posledic. Kadar pa prehlad ne povzroči odsotnosti z dela, pomembno vpliva na učinkovitost osebe in s tem povzroča veliko gospodarsko izgubo.

Danes je sprejeta opredelitev “prehlada” kot “akutna okužba nosu in žrela ali zgornjih dihalnih poti”.

Vendar pa do sedaj še nihče ni uspel dokazati, da je katera koli od številnih vrst bakterij, ki običajno naseljujejo nosno, ustno in žrelno votlino, vzrok prehlada, niti ni bilo dokončno dokazano, da je skupina bakterij odgovorna za simptome, ki jih imenujemo “prehlad”.

Infekcijski izvor prehlada je le nedokazana teorija, ki temelji na napačni predpostavki, saj so v zgodnjih fazah prehlada izločki iz nosu vedno sterilni, organizmi, ki jih običajno obravnavamo kot povzročitelje, so pa le sekundarni vsiljivci v poznejših fazah bolezni.

Mednarodni medicinski zbornik tako januar ja 1927, navaja:

“V tem članku je povzeto današnje znanje o bakteriologiji prehladnih obolenj. Želimo povedati, da zaenkrat še ni bil odkrit noben poseben organizem, ki bi ga bilo mogoče šteti za etiološki dejavnik. Možnost okužbe z virusom, ki ga je mogoče filtrirati, kot vzrok za rinitis, se zdi zanimiva, vendar so dosedanji dokazi preveč nasprotujoči, da bi jih lahko sprejeli kot dejstvo. Postaja jasno, da bo za ustrezno razumevanje vzrokov za prehlad potrebno iti dlje od preučevanja bakterij, ki naseljujejo zgornje dihalne poti.”

Pri preučevanju prehladov tako poskušam preseči preučevanje bakterij, ki naseljujejo zgornje dihalne poti in iščem sistemsko motnjo, katere sindrom prehlada je le lokalni pojav, le lokalna manifestacija.

Nikoli nisem bil popolnoma prepričan, da je prehlad le trivialen in je v prvi vrsti akutna okužba zgornjih dihalnih poti. Zadnjih 11 let sem intenzivno preučeval prehlade, njihove etiologije, potek bolezni z zdravljenjem in brez njega ter njegove posledice oz. posledice po zdravljenju.

PREHLAD NI NALEZLJIV

Prva stvar, ki jo želim ovreči, je trditev, da je “prehlad akutna okužba”.

To mi je uspelo ovreči s poskusi na številnih ljudeh, ki niso bili prehlajeni, tako da sem jih poskušal cepiti z izločki osebe, ki je zbolela za akutnim prehladom. Ker naj bi bile infekcijske bolezni najbolj nalezljive v inkubacijski dobi ali zgodnjih fazah bolezni, sem za cepljenje izbral čas, ko je bilo izločkov največ. V nobenem primeru ni prišlo do prehlada.

Če bi bil prehlad akutna okužba, bi bilo skoraj vedno mogoče ugotoviti njegov izvor ali vir. V praksi pa je to težje ugotoviti, zato običajno le odvrnemo s pripombo: “Nekje sem moral biti izpostavljen prehladu.” Res je, da se prehlad pogosto pojavi hkrati po družinah in uradih, kjer so uradniki tesno povezani, vendar to še ne dokazuje, da se prehlad širi s stikom z drugimi osebami. Ti posamezniki so doma in v pisarni izpostavljeni enakim nehigienskim pogojem okolja in ti pogoji so dejavniki, ki povzročijo spremenjeno presnovo in sistemske motnje, ki vplivajo na vse telesne tekočine in izločke.

VPLIV PODNEBNIH RAZMER

Podnebne razmere so bile vedno na nek način odgovorne za prehlad. Neugodne vremenske razmere, kot so predvsem hud mraz, vlaga, veter ali nenadna sprememba temperature, pogosto veljajo kot vzrok za prehlad ali vsaj za vzrok, ki prispeva k njegovemu nastanku.

Pogostost prehladov je na splošno zelo povečana v zimskih mesecih in v hladnem vremenu. Mnogi opazovalci so poskušali pojasniti, zakaj so prehladi pogostejši v hladnem vremenu, in najpogosteje se pojavlja teorija o motečem vplivu mraza na center za uravnavanje toplote prek avtonomnega živčnega sistema; vendar je fiziološka funkcija centra za uravnavanje toplote prilagoditi organizem na pogosto spreminjajoče se podnebne razmere in v zdravju njegova regulativna funkcija ni zlahka motena.

V zimskih mesecih izgubimo del aktiničnega učinka ultravijoličnih sončnih žarkov, saj morajo zaradi južne deklinacije sonca žarki prehajati skozi debelejšo plast ozračja, ki, zlasti če je onesnažena, deluje kot filter za žarke in bistveno zmanjša njihovo kemično delovanje na kri, kar vpliva predvsem na njeno vsebnost kalcija ali vezavo kalcija.

Podnebna nihanja so dejavnik, ki prispeva le, če zavirajo naše običajne dejavnosti in če zmanjšujejo porabo beljakovinske hrane, ki jo je vedno več kot je običajno potrebujemo. V hladnem vremenu jemo preveč in se premalo gibljemo. V toplem vremenu so prehladi redkejši, ker pojemo manj živil z visoko vsebnostjo beljakovin in se več gibljemo. V gozdarskem taboru, v katerem sem preživel več let in kjer so bili moški izpostavljeni vsem vrstam vremena in temperaturam pod ničlo, ni bilo prehladov in bolezni dihal. Samega mraza ne štejem za etiološki dejavnik.

V naši industriji je največ prehladov ob ponedeljkih, po praznikih in po banketu ali zabavi, kjer je veliko dobre hrane. Opazil sem tudi, da so prehladi zelo pogosti pri naših prodajalcih na potovanjih in pri drugih, ki so veliko na poti. Na potovanjih se v primerjavi z domačim vsakdanjikom močno spremeni dnevni ritem, pojavijo se nagnjenost k prenajedanju, pretiranemu pitju alkoholnih poživil, povečanemu duševnemu naporu, nerednemu delovanju črevesja, pomanjkanju ustrezne telesne dejavnosti in izgubi spanca. Utrujenost, ne glede na to, kaj jo je povzročilo, je zelo pomemben dejavnik. Pravi razlog zanjo pa je spremenjena presnova v krvi in tkivih.

Kateri so simptomi prehlada?

Simptomi prehlada se razlikujejo glede na resnost bolezni. Pri zmerno hudi bolezni so to koriza, draženje nosu in žrela, glavobol, bolečine v mišicah, izčrpanost, anoreksija in slabo počutje. To so tudi simptomi dveh zelo različnih sistemskih motenj, od katerih je ena zelo pogosta in pogosto diagnosticirana, druga pa je precej redka.

V študiji več tisoč primerov prehladnih obolenj, ki je trajala 11 let, in po številnih neuspešnih poskusih cepljenja z izločki akutnih prehladnih obolenj, sem povsem prepričan, da akutni prehlad, ki prizadene zgornje dihalne poti, ni posledica primarne okužbe, temveč je le simptom sindroma sistemske motnje.

V laboratoriju so skrbno preučili številne primere prehladnih obolenj različne intenzivnosti. Ugotavljali so stopnjo kislosti urina; CO2, združevalno moč krvi kot kazalnik alkalne rezerve; opravili so tudi teste za določitev vsebnosti kalcija v krvi, vsebnosti sladkorja, neproteinskega dušika in bazalne presnove. Stopnja kislosti urina je bila vedno višja od običajne – v nekaterih primerih celo do 800 (običajno 350); moč združevanja CO2 v krvi je bila v vseh primerih nizka, najvišja je bila 52 odstotkov; vsebnost sladkorja v krvi je bila na splošno zmanjšana (pod 100 mg na 100 cm3 ); stopnja presnove je bila vedno v minusu. (Ti primeri so bili skrbno izbrani in niso kazali nobenih simptomov motenega delovanja ščitnice).

POVZETEK UGOTOVITEV

Če se kemijska sestava krvi spremeni, se mora spremeniti tudi tkivo, ki se oskrbuje s krvjo. Zmanjšajo se bikarbonati ali rezervne baze v krvni plazmi in tkivih, zlasti natrijeve in kalcijeve soli; poveča se toleranca za bikarbonate, kar je možno določiti s Sellardovim testom.

Spremeni se tudi aktivnost ščitnice, kar se kaže kot zmanjšanje hitrosti presnove; rahlo se zmanjša tudi vsebnost sladkorja v krvi, opazili smo tudi rahlo retenzijo nebeljakovinskega dušika v krvi. Izločki iz nosu in grla so manj alkalni od običajnih, včasih kažejo izrazito kislo reakcijo z lakmusovim papirjem.

Te ugotovitve kažejo na to, da je prehlad lokalna manifestacija sistemske motnje, in sicer motnje alkalnega ravnovesja ali rezerve, z drugimi besedami, blage acidoze, ali morda bolje rečeno, zmanjšanim “puferskim” delovanjem krvi zaradi zmanjšanja vsebnosti bikarbonata. Ta sklep lahko še podkrepimo z uspešnostjo zdravljenja, pri katerem s temeljito alkalizacijo ozdravimo prehlad. To je radikalna izjava, vendar pa je kljub temu resnična, če je zdravljenje temeljito.

POVZROČANJE ACIDOZE

Vse simptome prehlada, v različnih stopnjah, od navadne korize do gripe, sem lahko povzročil z umetno acidozo, dodajanjem amonijevega in kalcijevega klorida. Stopnja resnosti simptomov je bila neposredno sorazmerna s stopnjo povzročene acidoze. Pri hujši stopnji acidoze so bili prisotni vsi klasični simptomi “gripe”, vključno z nizko stopnjo vročine. Simptomi so se hitro umirili po uživanju natrijevega bikarbonata v velikih odmerkih skozi usta in skozi rektum.

ABORTIVNO ZDRAVLJENJE

Če bolezen ustavimo že, ko se pojavi začetna suhost v žrelu ali rahla korzija ali zamašenost nosne sluznice, in uvedemo alkalizacijo z velikimi odmerki natrijevega bikarbonata, dokler urin ni alkalen, lahko “prehlad” vedno prekinemo. Poleg natrijevega bikarbonata, ki ga običajno predpisujem v 60 g odmerkih, raztopljenih v velikem kozarcu vroče vode na vsaki dve uri trikrat, dajem odraslemu 1 g kalcidina (kombinacija kalcija in joda) vsake pol ure, dokler ne vzame 6 odmerkov.

Večina prehladov se začne kazati pozno popoldne ali zgodaj zvečer, zato je abortivno zdravljenje najbolje izvajati v tem času do ozdravitve. V času zdravljenja se je treba odpovedati običajnemu obroku ali pa mora biti ta sestavljen iz mleka in žitaric ali juhe. Če je črevesje zaprto, ne smemo uporabiti katarzičnih ali odvajalnih sredstev, ampak moramo spodnji del črevesja razbremeniti s klistirjem z milnico. To zdravljenje bo prekinilo prehlad, če boste z njim pričeli že v začetni fazi bolezni.

Kadar pa je prehlad že napredoval do stopnje, ko se pojavita hripavost in obilna koriza, ali kadar je to stanje napredovalo do stanja, ki ga običajno imenujemo “prehlad”, uporabljam naslednji način zdravljenja:

Začetni odmerek 60 g natrijevega bikarbonata in 1 g kalcidina, nato 30 g natrijevega bikarbonata in 1 g kalcidina na vsaki dve uri po 6 odmerkov, nato 20 g natrijevega bikarbonata in 1/3 g kalcidina vsake tri ure med budnostjo, dokler se prehlad ne pozdravi. Natrijev bikarbonat je treba vedno raztopiti v velikem kozarcu vroče vode oz. moramo vročo vodo popiti po zaužitju. Lokalno lahko popršite nos in grlo z raztopino metafena v razmerju 1 : 5000 ali drugo alkalno raztopino (1 gram natrijevega bikarbonata na en liter vode) zjutraj in zvečer. Če je črevesje zaprto, ne predpisujem odvajal ali katarzičnih sredstev, ampak uporabljam klistir z milnico, da razbremenim spodnji del črevesja.

Preventivo je najbolje vzdrževati s telesno vadbo in dobro prehrano, ki je uravnotežena in temeljito prilagojena posameznikovim telesnim dejavnostim.

ZAKLJUČEK

Prehladi in njihove posledice, vključno z rinitisom, faringitisom, laringitisom, bronhitisom, gripo in pljučnico, niso nalezljivi, temveč so posledica motenj v alkalni rezervi ali ravnovesju (kislinsko-bazičnem ravnovesju). Čim hujša je stopnja motnje, tem resnejša je bolezen. Pogoji, ki lahko povzročijo blago acidozo ali motijo “pufersko” delovanje krvne plazme, so dejavniki, ki prispevajo k nastanku prehlada: slabo uravnotežena prehrana, pomanjkanje gibanja, utrujenost, zaprtje in okužbe kjer koli v telesu.

Prehlad lahko preprečimo z vzdrževanjem alkalnega ravnovesja s pravilno prehrano, telesno vadbo in skrbno uporabo natrijevega bikarbonata ali alkalne vode. Prehlad lahko tudi prekinemo z uživanjem natrijevega bikarbonata v odmerkih, ki so dovolj veliki, da temeljito alkalizirajo sistem, skupaj z majhnimi odmerki kalcidina ali jodom in kalcijem. Prehlad lahko tudi pozdravimo z uživanjem istih zdravil v manjših in pogosto ponavljajočih se odmerkih.

• Vir: Volney S. Cheney. »The Common Cold«, Etiology, Prevention and Treatment. Am J Public Health Nations Health. 1928 Jan; 18(1): 15–20; doi: 10.2105/ajph.18.1.15, PMCID: PMC1580443; PMID: 18012374
• Povezava: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1580443/
• Prevod: Irena Z.
• Pregled in lektura: Darinka Z.