Pogovor s Karyjem Mullisom, izumiteljem PCR testa – 2. del
Politiko javnega zdravja v ZDA že več kot 30 let diktira dr. Anthony Fauci. Njegove izjave o kovidu-19, ki jih mediji sprejemajo kot evangelij, so presenetljivo podobne tistim, ki jih je imel že med epidemijo aidsa.
Dr. Fauci je kot zlati standard uspel vzpostaviti PCR kot prvenstveno diagnostično orodje za določanje okužbe z virusom. Dr. Kary Mullis, izumitelj PCR testa, paje izjavil, da se s PCR nobena infekcija ali bolezen ne more pravilno diagnosticirati*.
Leta 1996 je o dr. Fauciju, o znanstvenih in medicinskih organizacijah razpravljal z Dr. Garyjem Nullom.
- Profesor dr. Kary Mullis je eden izmed najbolj posebnih mislecev v ZDA. Je prejemnik Nobelove nagrade za odkritje PCR. Pogovor z njim sem opravil na njegovem domu.
- (Null) Ali menite, da smo znanost postavili za končnega razsodnika, ko se odločamo o tem, kaj je prav in kaj ne?
(Mullis) Mislim, da je znanost povzročila zaton protestantske cerkve. Protestanti so se preveč posvečali zgodovini in tako dopustili razkrinkanje krščanstva. Vera je postala nekaj mitološkega in ni več stvar vere. Vendar pa znanost ni prava religija, kakor je na primer budizem. Ljudje so nehali hoditi v cerkev in to je v njihovi psihologiji pustilo primanjkljaj. Zdaj ta primanjkljaj želijo nadomestiti z neke vrste ekološko norostjo. In na tem področju se znanstveniki zares obnašajo kot končni razsodniki. Odločajo o tem, kaj je dobro za planet in kaj ne, čeprav o tem nimajo pojma.
Namesto belih oblek zdaj nosijo bele laboratorijske halje. Namesto da bi govorili božjo besedo, nam prinašajo besedila EPA (Enviromental Protection Agency, Agencija za varstvo okolja). Pri tem jim ni treba ničesar razumeti, ker te lahko prisilijo, da izvajaš, kar rečejo. Ljudje se v to naravno vključujejo, ker ima človeštvo potrebo po nečem, kar je podobno veri in zaradi česar se počutijo del nečesa večjega, del neke večje skupine. To ti kljub tvojemu piškavemu malemu življenju daje občutek, da si del nečesa, kjer lahko narediš nekaj dobrega, nekaj velikega, nekaj, kar ti daje smisel.
- Ko so se ljudje še naravno razvijali, so morali prevzemati odgovornost za večino stvari v svojem življenju. Kajti če pri pomembnih rečeh ne bi mogli sami sprejemati odločitev glede na svoj lastni občutek za resničnost, potem ne bi preživeli. Danes pa zelo malo ljudi sprejema svoje lastne odločitve o pomembnih stvareh. Če je kaj narobe, gredo k zdravniku in on jim reče: Tako je vaše zdravstveno stanje in s tem se boste pozdravili. Ljudje se več ne odločajo glede na svoje prirojeno znanje oziroma ne zaupajo lastni sposobnosti samo-zdravljenja. Rezultat tega pa je, da se glede zdravljenja zanašamo na farmacevtski model. Medicina v resnici ne zaupa naravi., ne zaupa človekovi lastni sposobnosti, da se lahko sam pozdravi.
Mislim, da so ljudje še vedno odgovorni za svoje odločitve in jih še vedno sprejemajo, a na podlagi nezadostnih informacij. In vedno je bilo tako, le da je svet zdaj drugačen kot je bil pred dvema milijonoma let. Takrat smo se odločali, ali bomo sestopili z drevesa, tako kot je to storil naš sosed, ali pa bomo ostali med krošnjami. Odločitve, ki jih ljudje sprejemajo, so pomembne za njihova življenja, a se pri tem seveda precej obračajo na avtoritete. A tako je bilo od nekdaj. Vsaj kar se mojega antropološkega znanja tiče, nimam v spominu, da ne bi bili vedno prisotni neki vladarji. Vedno smo imeli hierarhijo, tudi ko smo še živeli v jamah.
- Se strinjam. Vedno je bilo tako. O tem govori tudi moja nova knjiga o življenjskih energijah, oziroma o težavah z drugačno življenjsko energijo. Vendar pa me skrbi, kadar mediji objavijo zgodbo, ko v New York Timesu izjavijo, da bo zdaj ob vsakem testu za nosečnost potrebno opraviti tudi test za HIV. In da bodo novorojence testirali na HIV in jih dali na retrovirusno terapijo, kot je AZT*. Mislim, da dojenčkom, ki še nimajo razvitega lastnega imunskega sistema, in ga še dolgo ne bodo razvili do popolnosti, ne bi smeli kar vbrizgavati protiteles in jim dajati strupenega kemoterapevtika, kot je AZT.
Ali je to zakonsko predpisano, kajti tega nisem vedel?
- To poskušajo storiti.
Saj niso tako neumni, da so to predpisali, kajne? V kateri državi?
- Vendar pa so predpisali cepljenje. Otroka ne moreš niti vpisati v šolo ali na univerzo, če ni cepljen. Tudi v določene države ne moreš potovati. Kljub temu, da še nikoli ni bilo dokazano, da bi lahko cepiva karkoli preprečila, oziroma kakšne posledice bodo imeli njihovi stranski učinki.
Sem liberalec, tudi po srcu, in ne maram, da bi se svoboščine ukinile zaradi kakršnegakoli velikega razloga. Ne verjamem, da bodo to storili. Morda bi to želela storiti določena skupina ljudi, podobna takim, kot je bil na primer tisti kirurg, Koop (Charles Everett Koop*), ki je imel videz nacističnega tipa. Imel je sicer odrešilno družbeno vrednost, vendar pa je možak pretiraval…. Predlagal je na primer, da bi morali uslužbenci NIH nositi uniforme. Taka osebnost je sposobna marsičesa, kot na primer: imamo moralno pravico, da vas prisilimo, da svojemu otroku daste AZT, kajti naša naloga je, da zaščitimo vašega otroka, tudi če tega vi sami nočete storiti.
- Državne agencije so otroke vzele staršem, ko so se na podlagi informiranega znanja odločili, da svojemu otroku ne bodo dali AZT ali kakršnegakoli drugega kemoterapevtika za zdravljenje aidsa ali raka. To so bili starši, ki so vedeli več kot povprečni starši in so se na podlagi znanja zavestno odločili, a so bili označeni kot neskrbni starši in njihove otroke so odpeljali v rejniške družine.
Konec 19. oziroma v začetku 20. stoletja je na jugu ZDA pelagra veljala za nalezljivo bolezen. Južnjaki so jedli koruzo namesto pšenice, zato so imeli pomanjkanje niacina (vitamin B3). Revnim kmetom so odvzeli otroke, ker so imeli vsi v družini to »nalezljivo« bolezen. In ko so otroci prišli v sirotišnico, so dobili niacin s kruhom, zato niso zboleli za pelagro. Potem pa je prišel judovski zdravnik, Goldberger*, ki je imel nekaj pameti in je rekel: «Počakajte malo, pa saj to ni nalezljiva bolezen!« Moral je priti nekdo, ki je vrgel ven idiote, ki so to počeli. Vse, kar so ti otroci potrebovali, je bilo malo polnozrnatega kruha.
- Pa vendar, ali se ti ne zdi, da vedno, ko moramo sprejeti kakšno odločitev, tečemo k znanstvenikom, da nam povedo, kaj moramo storiti? Tudi glede raka. Znanost je postala državna vera.
To me moti, sploh kadar gre za ljudi kot je moja mama. Ona nikoli ne podvomi v svojega zdravnika, čeprav je njen sin neke vrste medicinska oseba, ki se včasih ne strinja z njimi. In seveda, ker sem njen sin, nimam svojih možganov. Seveda me moti. Rad imam ta planet in ne vznemirjam se zaradi njega. Nisem križar. Vendar pa, če bi imel priložnost, bi vseeno uvedel nekaj sprememb, a počasi in previdno, brez radikalnih posegov. Naredil bi takšne spremembe, da bi na znanost manj vplivala osrednja avtoriteta.
Financiranje znanstvenika v smislu: “Tukaj imaš 200.000 dolarjev in naredi to!” se mi ne zdi dobro. Od znanstvenika ne smejo zahtevati, kaj mora narediti. Preprosto bi ga morali financirati in ga pustiti, da razišče tisto, za kar sam čuti, da mora raziskati. Sam naj se odloči, kajti na ta način dobiš boljšo znanost. Če znanstvenik sledi svojim ciljem, pride do bogatejše razprave, kar je danes zelo pomembno. To je pravi način, da rešimo določen problem. To, kar se danes počne v znanosti, je srednjeveško. Zato tudi več ne velja, da znanstveniki ne lažejo in da med seboj ne tekmujejo. Načini, kako se podeljuje denar za raziskave, kako se objavljajo članki….vse to je srednjeveško. To je struktura, ki je morda delovala v 17. stoletju, v današnjem času pa ne more več. Deluje proti znanosti, ki je ena najboljših institucij na tem planetu.
Zato tule lahko sediva pri luči. To je empirična znanost. Zdaj pa imamo osrednjo avtoriteto, kot je NIH, ki sprejema vse medicinske odločitve. To je smešno, saj gre vedno bolj za politične odločitve, ki se v znanost ne bi smele vpletati. Zaradi tega vmešavanja pride v znanosti do ponarejanja. Če ste kdaj študirali Hegla*…Po 60-ih letih je prišlo do pomika nazaj k represivni vladi. Tega se ni dalo ustaviti in nihalo* je zanihalo dlje, kot sem pričakoval. In ta celotna zadeva z aidsom: če pogledamo veliko sliko, potem je aids nekaj, kjer je nihalo zanihalo nazaj na desno in pravi: manj permisivnosti! Potem bodo ljudje, ki ne upoštevajo etičnega kodeksa svoje babice, trpeli. Lahko pogledate manjši mehanizem tega in ugotavljate, kako se je to zgodilo. Če pa pogledate velike številke, vam je takoj jasno, da se je to moralo zgoditi. Zdaj bo kmalu prišel čas, ko se bo nihalo vrnilo na drugo stran. Upam, da bodo ta nihanja sčasoma postala čim manjša…
- Kaj to pomeni? V smislu, da ne smeš več seksati in tako naprej?
Jaz nisem nikoli nehal. Ne bom dopustil, da mi ti fantje narekujejo, kako naj živim svoje zasebno življenje, niti se ne želim spuščati v podrobnosti glede tega. Če bi se o tem kdo osebno želel pogovarjati z mano, lahko to seveda tudi storim. Ampak vedno bi si želel biti informiran, preden sprejmem kakršnokoli odločitev. Vendar pa, če ne veste ničesar o biološki znanosti in bi nanjo gledali le s sociološkega vidika, potem bi morali biti pripravljeni na 80-ta. Kajti Hegel je mislil, da gre za dušeno nihanje in da bodo nihaji vedno manjši in da se bo nihalo ustavilo na neki točki, ki bo dobra za vse. Vendar je zgrešil, kajti to nihanje je kaotično. Geometrija je bila napačna. Ne gre tako, kot si je zamislil, vendar bo še naprej nihalo. Morda je to pomembno za obstoj vrste. Da vedno niha in dela poskuse, vendar nikoli ne gre tako daleč, da bi bil ogrožen njen obstoj. Na to lahko gledate kot na nek evolucijski standard, v smislu, da bo družba nihala naprej in nazaj. Da bo malo eksperimentirala, nato pa se bo vrnila skozi izhodiščni položaj, nekam, kjer je v preteklosti že bila. Ne bo se premikala le v eno smer, kajti na koncu lahko padete s pečine.
- Destabilizirate osnovno institucijsko kontrolo?
Mislite tekom evolucije?
- Da. Kot skupina individuumov, ki naredi radikalno spremembo v svojem življenjskem slogu. Kajti velike institucije tega nikoli ne storijo, saj bi s tem uničile svoj položaj moči. Institucije si prizadevajo ohraniti svojo moč in stabilnost.
Se strinjam. Institucije sicer tudi nihajo, vendar nikoli ne gredo predaleč. Skušajo se temu izogniti, kolikor se lahko.
- Poglejte. Tole je knjiga Petra Duesberga*, z naslovom »Izumljanje virusa AIDS«. Leta 1974 je ta svetlolasec veljal za zglednega znanstvenika, bil je Kalifornijski znanstvenik leta, zdaj pa je izgnanec.
Ne v tej hiši.
- Ne, vendar v naši državi in na Univerzi. Kajti pred tremi leti (1993) sem ga posnel v laboratoriju, ko ni dobival nobenih sredstev, danes pa nima niti laboratorija več.
Vem. Zagotovo je to eden najsposobnejših virologov in tudi molekularnih biologov. Peter je zelo izobražen, poleg tega pa je tudi previden. Nikoli ne potrdi nečesa, česar ne more strokovno podpreti. Vsaj običajno, včasih pa ga zalotite tudi v trenutku šibkosti. Imel je briljantne ideje. Na področju raka je bil tisti, ki je pripeljal celotno platformo do odkritja onkogenov. Velike priložnosti za raziskovanja, kajti vsakdo je lahko kupil komplet in z lahkoto z nekaj tehnike postal raziskovalec raka zaradi stvari, ki jih je odprl Peter. Take vrste človek je.
Potem pa je rekel: » NE, mislim, da to ni razlog za nastanek raka!«, in to je tiste fante malo razjezilo. In potem je isto stvar naredil tudi pri aidsu:« Ne, mislim, da ste tukaj na napačni poti!« Zaradi nekega razloga se drugič nikomur niti ni zdelo vredno prepirati z njim. »Oh, saj je spet le Peter. Le on nam uničuje zabavo.« Vse te zadeve bi lahko še leta z lahkoto raziskovali in Američani bi to radi plačevali. Potem pa pride Peter in nam reče, da tega ne smemo delati!? To je naredil že drugič.
Potrebujemo več takih Petrov. Nimamo zadosti takih ljudi, kot je on in sistem zares ne deluje.
- Peter je bil marginaliziran. Mediji ga ne citirajo. Bil je idealen znanstvenik, zdaj pa je postal kontroverzen.
Da. Znanstvena revija Nature meni, da če Peter lahko dokaže, da je idiot, potem HIV povzroča aids. Na ta nivo se spušča veliko medijev. Sploh se glede tega nihče ne spušča v argumente, s katerimi bi lahko določili ali HIV povzroča aids.
- Pa poglejmo nekaj Petrovih argumentov. Če imajo NIH (Ameriški institut za zdravje), Fauci* in Gallo* prav, potem bomo imeli pandemijo po celem svetu in epidemijo spolno prenosljive bolezni, za katero so enako dovzetni tako hetero- kot homoseksualci. To je njegov prvi argument.
Na podlagi tega so se vsi prestrašili. Če bodo preveč seksali, bodo zboleli in zato so se vsi malo promiskuitetno ohladili. Nato pa smo se začeli med seboj obtoževati, kdo je to povzročil. Ali se je katera od teh napovedi uresničila?
Torej glede na CDC je HIV… Poglejte bilten Britannice: v vsaki številki je vsaj en članek o aidsu, ki ga izda nekdo iz CDC. in poroča o številkah. Zanimivo je, da je številka okuženih za Severne Američane vedno enaka. Ne spreminja se. V naslovu članka vedno zapišejo, da se aids širi na nova področja, na ženske, na najstnike… številka pa ostaja enaka. Že 10 let imamo milijon okuženih Severnih Američanov. To ni epidemija. Zaradi lažno pozitivnih rezultatov so sicer morali testiranje opustiti, kajti ko so prišli med populacijo, ki ni imela veliko pozitivnih, je število lažno pozitivnih začelo prevladovati.
Naj kot primer navedem 19-letnega fanta iz Montane, ki se želi pridružiti letalskih silam in ga testirajo na aids. Izkaže se, da je pozitiven. Gre za fanta, ki živi na vasi in ne hodi prav veliko naokrog. Nihče pa si ne vzame časa, da bi testiral njegovo mamo, če je morda ona pozitivna. Kajti govori se, da če je mama pozitivna, potem je 20-30 % možnosti, da bo pozitiven tudi njen otrok. Vendar se nihče ne trudi s testiranjem. Kajti fant iz Montane verjetno ni dobil HIV na kopališču v LA, ampak ga je dobil od svoje mame. In potrebujete le 10-15 mater, ki so bile ob rojstvu teh 19-letnih otrok na HIV pozitivne in ta teorija se v hipu razblini. Tega ni nihče naredil in ne razumem, zakaj ne?
- Poklical sem CDC in jih vprašal, če so dejansko testirali vse ljudi, ki so vključeni v aids številke od dneva 1. Odgovorili so, da ne. Okoli 25 % diagnoz je bilo postavljenih le na podlagi simptomov. Samo domnevali so, da gre za aids. Imeti bi morali vsaj neki zlati standard, da nič drugega ne bi moglo povzročiti istih simptomov, kajti obstaja vsaj 7 drugih bolezni, ki imajo enake simptome kot aids. To so tuberkuloza, malarija, okužba s citomegalovirusom (CMV) v napredovani fazi bolezni, terciarni sifilis….. Le skomignili so z rameni, saj jih vprašanje sploh ni zanimalo. Potem sem jih vprašal glede Afrike. V mojem dokumentarcu je 5 afriških držav. Predstavljeni so zdravniki, ki vse življenje delajo v Afriki in niso videli še nobenega primera aidsa. V epicentru imajo malarijo, tuberkulozo, vendar jih ne zdravijo, ker za to nimajo sredstev. Nimajo ničesar, s čimer bi te ljudi lahko zdravili. Niti sveže vode nimajo. V filmu vidite, da ljudje pijejo okuženo vodo, v kateri so človeški ostanki. Samo odmaknejo jih na stran, popijejo vodo in potem dobijo drisko in parazite. Če bi vi popili to vodo, bi dobili drisko, in v tem okolju tudi tuberkulozo, verjetno bi bili tudi podhranjeni. Tako bi dobili suhi kašelj, izgubili 10 % svoje teže in takoj bi vas klasificirali kot bolnika z aidsom. Vendar pa, če dobimo denar za aids, se kar naenkrat pojavijo novi avtomobili, ki vozijo po avtocestah in so napolnjeni s kondomi in brošurami, med njimi pa ni niti enega antibiotika, s katerim bi lahko ozdravili tuberkulozo.
WHO je popolnoma zašla. V vsem je sledila NIH. Bral sem članek v znanstveni reviji Nature, ki ga je napisalo 10-15 zdravnikov, ki so preučevali prostitutke v Vzhodno afriški obalni državi. Pred 5 leti so ugotovili, da je tam 75 % prostitutk pozitivnih. Predvidevali so, da jih bo po petih letih od teh umrla vsaj polovica, a po 5-ih letih ni bilo trupel, na katerih bi izvedli avtopsijo. Še vedno je veliko na HIV pozitivnih prostitutk. Seveda so njihovi testi navzkrižno reaktivni na mnogo stanj. Vendar pa bi moralo že ob dejstvu, da ni bilo mrličev, biti jasno, da za te prostitutke HIV očitno ni nevaren.
Tako so prišli do zaključka, da v Afriki očitno obstaja nenevaren sev HIV, ki ščiti okužene pred smrtonosnim sevom. Te primere bi morali začeti študirati, z namenom, da bi razvili cepivo. To je bilo objavljeno v znanstveni reviji Nature. Tej logiki ne nasede niti šestošolec. Morali bi reči »Ta cesar je brez oblačil«. Nekaj je narobe z umi teh ljudi. Naredili so zaključke, ne da bi preiskali te primere. In ko dobijo dokaze, da je z njihovimi zaključki nekaj narobe, si izmislijo neke smešne izgovore. Potem pa jim jim WHO ponovno ponudi denar, da se vrnejo. Verjetno imajo na tej obali lepe hotele. Zdravniki radi hodijo na take kratke počitnice. Tam zbirajo kri, kar jim ne vzame veliko časa in potem doma celo leto študirajo te vzorce.
- Pred 4 leti so izjavili, da aids postaja epidemičen v temnopoltih skupnostih. Aids je zdaj prišel na heteroseksualce, vendar na temnopolte heteroseksualce. Obiskal sem bolnišnice v ConnecticutuinPensilvaniji. Nisem šel v mestne bolnišnice, ampak v običajne, kjer pa nisem našel primera z aidsom, ali pa vsaj s HIV okuženega dojenčka. Potem sem šel v bolnišnico Hall v Brooklynu, kjer so ljudje revni in je veliko intravenoznih uporabnikov drog . Tam sem govoril z več zdravniki, tudi z vodjo pediatrije, ki mi je povedala, da imajo veliko intravenoznih uporabnic drog , ki so podhranjene in imajotuberkulozo. Bile bi že mrtve, če jih ne bi spravili z ulice in jih zdravili, kerobičajno intravenozni uporabniki drog umrejo. Rekla je, da sicer niso v dobrem stanju, da so dojenčki pozitivni in da so večinoma temnopolti. Zato vzamejo eno bolnišnico, tam zberejo podatke in naredijo statistiko. Potem pa na podlagi te statistike zaključijo, da je tako v vseh bolnišnicah v Ameriki. Imamo opravka s skoraj 100 % temnopoltim prebivalstvom in to kar naenkrat predstavlja celotno temnopolto prebivalstvo. Tako manipulirajo s statistiko: vsi so temnopolti in vsi so intravenozni uživalci drog. In potem intravenozni uživalec drog kar naenkrat postane predstavnik heteroseksualnega prenosa. Ne razumem, zakaj tega nihče ne izpodbija.
Saj sem povedal. Nisem bil sicer preveč glasen, kajti danes je prvič, da je PBS* prišel v mojo hišo in me vprašal, kaj si mislim o tem. Šele letos so se stvari začele spreminjati in ljudje so se začeli zavedati, da je zadeva resna in da imajo tisti fantje velike volnene vreče na glavah. Da nas zavajajo. Vedo, da nas zavajajo. Kajti HIV raziskovalci postanejo nevrotični, če jim postaviš vprašanje. Nekoč sem jih spraševal, kje so objave, ki jih berejo in na podlagi katerih so zaključili, da je HIV razlog za aids. Kajti sam ne najdem dokumentov, na katere bi se lahko pri svojih objavah skliceval.
Delal sem na razvoju testa za HIV, na podlagi PCR. O svojem napredku sem poslal poročilo na NIH. V prvi vrstici sem moral navesti, da je HIV verjetni povzročitelj aidsa. Vendar pa za to trditev nisem našel znanstvenega citata. Ko sem se vpletel v to, sem verjel, da je HIV povzročitelj aidsa. Približno 2 do 3 leta sem skal referenco za ta citat, a je nisem našel. Spraševal sem ljudi na sestankih, katerih sem se udeleževal, brskal sem po bazi podatkov, a reference nisem našel. Nikogar ni, ki bi si lastil zasluge za to odkritje, in to v znanosti, kjer si za to prizadevajo vsi. To je precej nenavadno. Pridobitev zaslug za odkritje je najpomembnejša stvar v življenju znanstvenika. Vsak si želi, da njegovo delo povežejo z njim, še posebej, če gre za nekaj, kar je tako pomembno in za kar porabimo milijone dolarjev.
Morali bi vedeti, kdo ima zasluge, da nam je pokazal, da je HIV verjeten povzročitelj aidsa. Beseda »verjeten« sicer ni prav močna beseda. Kljub temu pa ne najdem ne osebe, niti objave, niti skupine objav, ki bi to trdile.
- Ali ga Gallo (Dr. Robert C. Gallo) tudi ni uspel najti?
Gallo se o tem ni želel pogovarjati z mano. Se je pa Montagnier*, a tudi on ni uspel najti citata. Zato mi je predlagal, naj pogledam v poročilo CDC. Govoril je o njihovem biltenu, kjer na vsakih nekaj tednov objavljajo številke o obolevnosti in umrljivosti. Vendar pa je treba povedati, da to ni znanstvena objava, ki bi jo lahko navedel kot referenco, v smislu: tule so podatki, tole so argumenti in tole je sklep. Gre samo za poročilo, ki ga pošiljajo zdravnikom kot napotke, v smislu: » Če pride v vašo ambulanto bolnik s takšnimi simptomi, ga prijavite pri nas, ker obstaja velika možnost, da ima aids.« To ni znanstveno! Tisti, ki je napisal to objavo, zanjo zagotovo ne bi dobil Nobelove nagrade, tudi če bi napisal, da je HIV verjeten povzročitelj aidsa. Tako objavo bi bilo smešno citirati. Vprašal sem ga: »Kako je to vedenje prišlo do tebe, kje si to prebral, kdo ti je to razložil?«
Odgovoril mi je: »Poglej v SIV*.« Vem, samo to je bilo prejšnji mesec, citat pa bi moral biti že od prej. Kdo je odgovoren, da to vemo? Ali ne želimo vedeti, katera oseba je to odkrila? Kar odšel je. In to je bila zadnja oseba, ki sem ji zastavil to vprašanje v teh 2-3 letih. Do takrat sem bil prepričan, da mora obstajati odgovor. Sam sem delal na drugem področju in prepričan sem bil, da so virologi poskrbeli za to, vendar niso.
Žive duše ni bilo, ki bi to vedela in še vedno je ni. In bolj kot sprašuješ…..Ali veste, da te zaradi takega vprašanja lahko vržejo z »večerne zabave«? Ne samo virologi, tudi običajni ljudje, ki nimajo pojma o podrobnostih. Razjezil boš ljudi že samo s tem, če boš načel preprost pogovor o tem, da AIDS in HIV morda nista povezana. Ampak sam ne znam najti nobenega dokaza, da sta. In te ljudi zdravijo z AZT, ki je smrtonosen, če ga vzameš preveč. Morda jemljejo zdravilo, ki jih ubija. Morda mislite, da je bombaš iz Oklahome* zločinec. Mislim, da v Ameriki ni človeka, ki ne bi mislil, da je tip, ki je brez vzroka ubil 200 ljudi, zločinec. Mislim, da bi ga vsi obsodili na smrt.
Vendar pa, ali ni ravno tako kriminalno dejanje, če ne še hujši zločin, da ljudje umirajo zaradi AZT? To je dokazano v pomembnih študijah, kot so Cochranove* študije. Zaključek te zares pomembne študije je bil, da je AZT škodljiv. Na embalaži tega »zdravila« piše, da je smrtonosno. Na steklenički je slika lobanje s prekrižanimi kostmi, ki te opozarja, da tega ne bi bilo dobro zaužiti, razen v primeru res tehtnega razloga. Sprašujem se, koliko ljudi, ki naj bi umrli od tako imenovanega aidsa, je v resnici umrlo zaradi AZT. Z dolgotrajnim jemanjem tega strupa bi si človek zagotovo uničil imunski sistem.
Tudi če bi katerikoli kemoterapevtik jemali do konca življenja, bi bilo to tisto, kar bi vas ubilo. Če daš kemoterapevtik nekomu z rakom, mu ga daješ nekaj dni, v upanju, da bo to ubilo rakave celice in ne bolnika. Potem seveda počakaš. Ne daješ pa mu ga vsak dan, do smrti, ker bi od tega sigurno umrl. Pri AZT je podobno, le da je AZT še bolj strupen kot večina kemoterapevtikov, ki jih jemljejo rakavi bolniki. Teh stvari se pač ne jemlje do konca življenja. Zakaj vam preprosto ne rečejo: “Vzemite to zdravilo. Sicer vam ne bo pomagalo in počutili se boste grozno, vendar preprosto ne vemo, kaj drugega bi vam lahko dali. Stalo vas bo 8000 dolarjev na leto.”
- Nekdo je domneval, da bo AZT stimuliral T-celice. Potem pa se je pokazalo, da T-celic AZT ne stimulira na pravi način in da povzroči hiperimunsko reakcijo.
Nisem vedel, da je nekdo rekel, da stimulira T-celice. Mislil sem, da jemljejo AZT z namenom, da bi ubili ta virus s tem, da bo preprečil namnoževanje nukleinske kisline virusa. Karkoli počne, to ne počne virusu, škodi pa človeškim celicam, še posebej celicam imunskega sistema.
- Vrnimo se k predpostavki, da HIV povzroča aids. Kolikšen odstotek celic v bolniku naj bi bilo okuženih s tem virusom?
Obstajajo različne številke, zato si tega ne bi upal trditi. Od 1/10 do ¼. V drugih revijah 1/100 do 1/10. Ni tako, da bi okužil kar vse celice. Vendar naj bi bilo to zadosti, da povzroči bolezen. Lahko naredi kaj čisto subtilnega, a za to ni nobenih dokazov.
- In kakšna je korist od tega, da ubiješ 10 do 10 000 zdravih celic z namenom, da bi ubil eno od tistih, ki je okužena z virusom?
No, če bi imela le tista ena celica take zmožnosti, da bi te pripeljala do tega stanja. Načeloma je tako, da zdravljenje s kemoterapevtiki ni preveč učinkovito. Vendar pa, če moraš ubiti veliko zdravih celic, da uničiš tisto ključno bolno celico, v primeru, da je kemoterapevtik bolj dovzeten za bolno celico…. Tako je pri kemoterapevtikih pri raku. Zdravljenje z AZT pa se razlikuje od zdravljenja raka po tem, da ni prekinitve. Jemlješ ga, dokler ne umreš. Ne jemlješ ga 2 tedna in upaš, da si uničil tudi HIV in boš potem preživel. Jemlješ ga, dokler ne umreš.
Zdaj imajo biološke kazalnike, s katerimi merijo uspešnost tega zdravljenja. S tem sicer direktno ne merijo, kako premagujete bolezen. Merijo vašo raven CD4 celic ali pa kaj drugega, s tem, da nihče ne ve, ali je cilj povišanje ali znižanje nivoja CD4 celic. Vendar pa spreminjanje števila CD4 celic lahko opazimo pri različnih boleznih. Pri nekaterih naraste, pri drugih upade. Nihče pa ne ve, če zares merimo CD4 celice. Merimo le fluorescenco, ki jo oddajajo celice v času štetja, ker so označene z fluorescenčnim markerjem. Pravzaprav pa niti ne vemo, kaj CD4 celice počnejo, saj je imunski sistem neverjetno kompleksen.
Predvsem pa možgani imunologov niso zadosti kompleksni, da bi se spopadli s tem. Sicer so njihove majhne teorije razpršene povsod, vendar pa vam noben kompetenten imunolog ne bo rekel, da je CD4 zadosten biološki kazalnik za karkoli. A to kljub temu uporabljajo. Potem pa FDA izjavi, da ni treba dokazati, da zdravljenje z njim pomaga. Podobno je z zaviralci proteaz. Ni vam treba dokazati, da zdravljenje z njimi bolniku pomaga. Ni potrebno dokazati niti enega primera, ki so mu s tem rešili življenje. Vse, kar je treba pokazati, je le to, da se spremeni nek sprejeti klinični indikator, za katerega menijo, da vam njegova sprememba lahko koristi.
- Imel sem skupino HIV pozitivnih. Med njimi sta bila mož in žena, intravenozna uporabnika drog zadnjih 8 let. Vključili so ju v skupino za razstrupljanje, pod nadzorom zdravnika. Zdravili so ju z ozonom, kapljicami vitamina C, uživala sta grenko melono. Izpirala sta jetra in čistila kri s pitjem sokov, ki so vsebovali veliko klorofila. Poleg tega sta intravenoznoprejemala tudi glutation. Po enem letu ženska ni bila več pozitivna na HIV, število njenih T celic pa se je potrojilo, s 400 na 1200. Pri možu pa je to število padlo na 0. Oba sta ozdravela. Nista imela nobene oportunistične infekcije, pri njiju niso več našli niti enega indikatorja za katerokoli virusno bolezen, ne za citomegalovirus, ne za herpes, ne za mikoplazme. On je bil gradbeni delavec. Ona je imela veliko celic T, on pa nič. Njene so se povišale, njegove so upadle. To pomeni, da so bile v tem primeru celice T nepomembne.
Veste, pred tem ni nihče štel CD4 celic (vrste celic T). Niti CD2, niti CD8. Dokler ni pričel s štetjem v LA nekdo, katerega osebni interes je bil meritev teh faktorjev s protitelesi, ki jih je naredil nekdo na Japonskem. Te faktorje je meril na petih bolnikih z aidsom. Šele kasneje so prišla imena, kot so pomočniki, zaviralci….Prej niso imeli izkušenj s tem. Ni bilo nobenega zapisa o tem, kaj pomeni dvig CD4. Nato se je pojavil aids in šele potem so se odločili: «Nizko število CD4: slabo. Visoko število CD4: dobro.« Pojdite v Ande in tam ljudem izmerite število CD4. Verjetno jih pri njih ne boste našli. Morda jih pri nekomu najdejo nekaj, kjer čakajo na svojo priložnost. Vendar pa njihovega pomena prav zares ne poznajo.
- Imel sem skupino zelo zdravih maratoncev. Bili so vegetarijanci, brez kakršnihkoli dejavnikov tveganja. Bili so zdravi, pripravljali so se na maraton. Vendar pa je bilo njihovo število tako nizko, da če bi se spravili na to, bi jim najbrž rekli, da so kandidati za aids. Obstaja tudi mnogo drugih bolezni. Baje tudi okužba s citomegalovirusom (CMV) in EBV (Epstein-Barr Virus) zniža število CD4, prav tako herpes, s katerim naj bi bilo okužene 90 % ameriške populacije. Prav tako malarija in tuberkuloza. Skrbi me, kako lahko nekaj, kar je tako netočno, postane zlati standard.
Ja, prav neverjetno je. Sprašujem se, če ne bi bilo treba takega vedenja ljudi, ki uživajo javno zaupanje, obravnavati kot kriminalno vedenje. Če pod kriminalno vedenje spada to, da nekdo sproži bombo v državni stavbi, ali ni potem kriminalno vedenje tudi to, da začnete deliti strupe ljudem, ki nimajo pravih bolezni, ki bi jih lahko diagnosticirali (npr. dojenčkom)? V tej zgodbi je veliko podrobnosti in najbrž je z vidika javnosti najslabši del postaviti vprašanje. Ni vam treba razmišljati o številu CD4 ali o vseh latinskih imenih, s katerimi poimenujete bolezni. Relevantno je le tole vprašanje: Kdo je objavil in kje je tista objava, kjer je zapisano, da HIV povzroča aids? Kaj če ni tiste osebe, ki bi lahko stopila pred znanstveni svet in potrdila, da je ona ta oseba ali pa “tale skupina raziskovalcev je tole ugotovila in takole smo to dokazali.”?
Ni se vam niti treba spuščati v podrobnosti. Ni vam treba skrbeti za hemofilike v Afriki. Ni vam niti treba skrbeti za vse nadomestke in podrobnosti, ki le zakrivajo pogled. Imamo skupino ljudi, ki so definitivno bolni zaradi nekega razloga. Verjetno je, da je bilo njihovo vedenje tako radikalno drugačno od večine, da ga lahko proglasimo za eksperimentalno vedenje, zaradi česar bi lahko imeli zdravstvene težave. Na primer ljudje nehajo spati in jesti ter začnejo uživati različne substance namesto hrane… Vemo pa tudi, da je svet naseljen vedno bolj na gosto, zato se bolezni lahko prenašajo. Ni preveč presenetljivo, da bi ti ljudje lahko začeli zbolevati za različnimi boleznimi.
Zato nam ni treba predvidevati, da bi prišlo do kakršnekoli infekcije, saj še nihče ni nikjer dokazal, da je do nje prišlo. Zakaj je treba razmišljati o številu CD4 ali vseh nepomembnih podrobnostih, ki nam jih tako neusmiljeno postavljajo pred oči? Zakaj moramo razmišljati o celotnem genomu tega virusa, če še nikoli ni nihče dokazal, da definitivno, pa tudi ne verjetno, povzroča bolezen? Kaj je s človeštvom, da se tako poglablja v podrobnosti?
Fauci pride tja gor in začne govoriti, čeprav prav zares nima nobenega pojma o ničemer. To mu lahko povem naravnost v obraz. Ta človek misli, da vzameš vzorec krvi, ga vstaviš pod elektronski mikroskop in če je v njem prisoten virus, boš to takoj vedel. On se ne spozna in niti ne razume elektronske mikroskopije. Tudi medicine ne razume in ne bi smel biti na položaju, na kakršnem se nahaja. Večina ljudi, ki sedi tam, so samo administrativni delavci in ne vedo ničesar o dogajanju v laboratorijih. Vendar pa najbolj neuka oseba na tem planetu lahko vpraša:« Vemo, da aids povzroči HIV. Kako pa smo to ugotovili? Kdo je to odkril? Ali to piše v Bibliji? Ali je v AMA*? Ali to piše na mestu, kjer lahko vsi to preverimo?« To je tisto, kar naj bi znanost počela. To je empirična znanost in to počnemo.
Kliknite in si preberite 3. del pogovora.
Razlaga pojmov:
Izjava »s PCR se ne more pravilno diagnosticirati nobena infekcija ali bolezen«: Veliko ljudi meni, da Mullis ni nikoli izjavil, da se PCR test ne sme uporabljati za diagnosticiranje bolezni in da je to le metoda za pomnoževanje genov. Zato prilagamo povezavo do posnetkov. Za določanje virusne obremenitve, pri kateri poskušajo uporabiti PCR za štetje virusov, je Mullis izjavil: “Kvantitativni PCR je nesmisel.” PCR je namenjen kvalitativni identifikaciji snovi, vendar po svoji naravi ni primeren za ocenjevanje števila.
Čeprav obstaja pogosto napačen vtis, da testi virusne obremenitve dejansko štejejo število virusov v krvi, ti testi sploh ne morejo odkriti prostih, nalezljivih virusov; zaznajo lahko samo beljakovine, za katere se domneva, v nekaterih primerih napačno, da so edinstvene za HIV. Testi lahko zaznajo genetske sekvence virusov, ne pa virusov samih. https://perma.cc/HB4B-A3C7. Lahko si ogledate posnetek dogodka Corporate Greed And Aids Santa v Santa Monici 12 July 1997 (Part 2) začnite pri 48:37 min!!!! https://altcensored.com/watch?v=WF37L_z0vwM. Njegove izjave so sledeče;
…”the PCR test is a process that is used to make a lot of something out of something, it DOESN’T tell you that you are sick, it doesn’t tell you that the thing you’ve ended up with it really was gonna hurt you”…
… “With PCR you can find anything in anybody.”…
AZT: Zidovudin, znan tudi kot azidotimidin, je protiretrovirusno zdravilo, ki se uporablja za preprečevanje in zdravljenje HIV/AIDS.
Charles Everett Koop (1916 – 2013) je bil ameriški pediatrični kirurg in skrbnik za javno zdravje. Bil je viceadmiral v ameriškem oddelku za javno zdravje in je služil kot 13. splošni kirurg Združenih držav pod predsednikom Ronaldom Reaganom, od 1982 do 1989. https://en.wikipedia.org/wiki/C._Everett_Koop
Joseph Goldberger (1874 – 1929) je bil ameriški zdravnik in epidemiolog v Službi za javno zdravje Združenih držav. Kot uradnik za javno zdravje je bil zagovornik znanstvenega in družbenega priznavanja povezav med revščino in boleznijo. Njegovo zgodnje delo s prihajajočimi priseljenci na Ellis Island ga je naredilo za izjemnega raziskovalca pri odkrivanju nalezljivih bolezni in postal je znan epidemiolog. Goldberger je bil štirikrat nominiran za Nobelovo nagrado za svoje pomembno delo o povezavi med pelagro in slabo prehrano. https://en.wikipedia.org/wiki/Joseph_Goldberger
Georg Wilhelm Friedrich Hegel (1770-1831) je bil eden najbolj znanih nemških filozofov. Skupaj s Fichtejem in Schellingom je bil utemeljitelj nemškega objektivnega idealizma. Razvil je tehniko dialektičnega mišljenja, bistvo katerega je nadrobno prikazano v Fenomenologiji duha. Hegel je dialektiko razumel kot proces, medsebojno nasprotovanje med tezo in antitezo, ki teži k razrešitvi oziroma sintezi. Slednja predstavlja stadij, v katerem sta oba elementa še vedno prisotna, toda medsebojno pomirjena. https://sl.wikipedia.org/wiki/Georg_Wilhelm_Friedrich_Hegel
Peter H. Duesberg (rojen leta 1936) je nemško-ameriški molekularni biolog in profesor molekularne in celične biologije na kalifornijski univerzi Berkeley. Znan je po svojih zgodnjih raziskavah genetskih vidikov raka. Je zagovornik zanikanja aidsa, trditve, da HIV ne povzroča aidsa. https://en.wikipedia.org/wiki/Peter_Duesberg
Anthony Stephen Fauci (rojen 1940) je ameriški zdravnik-znanstvenik in imunolog, ki je bil od leta 1984 do 2022 direktor Nacionalnega inštituta za alergije in nalezljive bolezni (NIAID) in glavni medicinski svetovalec predsednika od 2021 do 2022. https://en.wikipedia.org/wiki/Anthony_Fauci
Robert Charles Gallo (rojen1937) je ameriški biomedicinski raziskovalec. Najbolj znan je po svoji vlogi pri ugotavljanju virusa humane imunske pomanjkljivosti (HIV) kot povzročitelja okužbe, ki je odgovoren za sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS) in pri razvoju krvnega testa za HIV, veliko pa je prispeval tudi h kasnejšim raziskavam HIV. Gallo je direktor in soustanovitelj Inštituta za humano virologijo (IHV) na Medicinski fakulteti Univerze v Marylandu v Baltimoru v Marylandu, ki je bil ustanovljen leta 1996 v partnerstvu med državo Maryland in mestom Baltimore. Novembra 2011 je bil Gallo imenovan za prvega priznanega profesorja medicine Homer & Martha Gudelsky. Gallo je tudi soustanovitelj biotehnološkega podjetja Profectus BioSciences, Inc. ter soustanovitelj in znanstveni direktor Global Virus Network (GVN). https://en.wikipedia.org/wiki/Robert_Gallo
Public Broadcasting Service (PBS) je ameriška javna radiotelevizija in nekomercialna brezplačna televizijska mreža s sedežem v Arlingtonu v Virginiji. PBS je javno financirana neprofitna organizacija in najuglednejši ponudnik izobraževalnih programov za javne televizijske postaje v Združenih državah Amerike, ki distribuira oddaje, kot so Frontline, Nova, PBS NewsHour, Arthur, Sesame Street in This Old House.
Luc Montagnier (1932 – 2022) francoski virolog in skupni prejemnik Nobelove nagrade za fiziologijo in medicino leta 2008, za odkritje virusa humane imunske pomanjkljivosti (HIV). Leta 1983 sta Luc Montaigner in Françoise Barré-Sinoussi pri bolnikih z oteklimi limfnimi žlezami odkrila retrovirus, ki je napadel limfocite (vrsto krvnih celic, ki so zelo pomembne za imunski sistem telesa).
Delal je kot raziskovalec na Pasteurjevem inštitutu v Parizu in kot redni profesor na šanghajski univerzi Jiao Tong na Kitajskem.
Izolacijo virusa HIV je izpodbijal A. Kaufman, saj je Montagnierjeva sodelavka Judy Mikovits potrdila, da so bili v izolatu še vedno prisotni deli človeških celic. Izolacija pomeni, da je virus izoliran od vsega ostalega materiala, ki ni virusni. Od 4. minute naprej v izseku celotnega virusa na bitchute Judy trdi, da so leta 1993 vzeli vzorce bolnikov z aidsom (kri in slino), jih ultracentrifugirali in tako izolirane viruse opazovali z elektronskim mikroskopom. Judy trdi, da je fotografirala brsteče delce virusa, kar pomeni, da so bili zraven prisotni delci človeškega materiala, ali pa je šlo preprosto le za sliko, kjer so zaradi prereza videli le izrastke samih človeških celic (in domnevali, da je to virus). To pa ni izolacija. Če virus ne obstaja samostojno in ga je nemogoče ločiti od celice, potem sam po sebi ne obstaja oziroma ni izoliran. https://www.bitchute.com/video/LWT3cMyqzptb/. Gre za izsek celotnega videa z naslovom Special Event Roundtable with Dr. Judy Mikovits discussing the magic virus and mRNA vaccines. https://rumble.com/vd4c17-special-event-roundtable-with-dr.-judy-mikovits-discussing-the-magic-virus-.html
SIV: najbrž je mišljeno kot Ste Initiation Meeting, kjer spremljevalec študije v imenu sponzorja izvede začetni obisk (SIV), da glavnemu raziskovalcu in študijski skupini zagotovi usposabljanje o protokolu, postopkih, procesih in načrtu spremljanja. Nadzornik bo pregledal tudi odgovornosti preiskovalca in druge stvari…
Bombaš iz Oklahome: napad na zvezno zgradbo Alfreda P. Murraha 19. aprila 1995, kjer naj bi šlo za najsmrtonosnejše dejanje domačega terorizma v zgodovini države.
AMA (American Medical Association): Ameriško zdravniško združenje je poklicno združenje in lobistična skupina zdravnikov in študentov medicine. Ustanovljeno je bilo leta 1847. https://www.ama-assn.org/
- Viri:
- Prevod: Irena Z.
- Lektura: Darinka Z.