Pogovor s Karyjem Mullisom, izumiteljem PCR testa – 4. del
- Kaj torej vidimo na fotografijah? Ali smo fotografirali aids? Ali imamo v epruvetah aids? Če nismo dokazali, da HIV povzroča aids, ali lahko sploh dokažemo, da je HIV organizem?
Nihče še ni očistil HIVa. Nikjer na tem planetu ni male stekleničke s HIV, ki bi vsebovala le HIV. Imajo sicer celične linije, za katere mislijo, da v njih raste HIV. Veliko ljudi dvomi, da vsebujejo HIV, ampak jaz ne bi dvomil, da je tam. Vse, kar si lahko predstavljate, nekje obstaja. Sploh pa ni vprašanje, če je tam ali ne. Vprašanje je, ali karkoli povzroči v zvezi s to skupino bolezni, ki smo jo zdaj poimenovali aids. Gre za zapleteno mrežo norosti. Če vsemu temu rečemo aids in pri tem zadeve vedno bolj zapletamo, potem zares nikoli ne bomo izvedeli, kaj povzroča te stvari. Znanost tako ne deluje! (temu se reče zakrivanje, op. prev.)
Bizarno je, da plačujemo 100.000 ljudi, ki zbira vse te simptome in jih združuje v eno bolezen, ki se po novem imenuje aids. Kmalu bo vse aids. Če se bo tako nadaljevalo, koliko bolezni bomo imeli na seznamu za aids čez 100 let? Rak na maternici? To je napihovanje, ki pa na domišljijo ljudi močno deluje. Če imate raka na maternici in vam odkrijejo protitelesa, zaključijo: »Ljubica, aids imaš!« Seveda potrebujemo malo več žensk, ki bi imele aids, kajne?
- Kaj meniš o tem, da imajo bolniki z aidsom dodatne socialne ugodnosti? Imajo invalidske kartice za avtomobile, brezplačne vstopnice za tekme, brezplačne vozovnice za avtobus, brezplačne obroke… in to ljudje, ki so pozitivni in imajo znake, kot je nočno potenje. Vemo pa tudi, da temu človeku do konca življenja ni več potrebno delati. V Angliji dobi celo brezplačen avto. Če pa imaš raka, Alzheimerja ali kakšno drugo resno okvaro, pa ti ne dajo ničesar.
Da, za to sem slišal. S stališča nevtralnega opazovalca je to težko razumeti. A če boš pogledal podrobnosti, ti bo jasno, zakaj. Ta človek dobi nekaj denarja, oni drugi tudi….Če bi meni ponudili brezplačno parkirno mesto v pristanišču Scripps, zato ker sem dobitnik Nobelove nagrade, bi to seveda sprejel, ker tam rad deskam. Ljudje pač sprejmejo, če jim nekaj ponudiš, vlada pa rada deli ugodnosti. Tako služi na podlagi podkupovanja. Morda nikoli ne bomo razumeli, kako smo prišli do te točke, ker je vse tako zapleteno. Vendar pa smo se znašli v tej zmešnjavi in mislim, da je to odziv na 60-ta in 70-ta leta.
- Ali si lahko privoščimo biti pošteni glede aidsa? Ali pa je že prepozno, da se izvlečemo zaradi odgovornosti in priznanja, da je bil po vsej verjetnosti storjen medicinski genocid?
Ko sem prvič slišal Charlija Thomasa* govoriti o tem, sem si mislil, da je glede tega malo preveč grob. Potem sem o tem začel razmišljati. Aidsa se lahko znebimo tako, da ga popolnoma nehamo financirati. Če kdo zaprosi za sredstva za raziskave aidsa, enostavno rečemo, da tega ne delamo več. Če želite študirati pneumocisto, izvolite. Lahko študirate karkoli drugega, ampak o aidsu ne bomo več razpravljali. Tako kot so se v 17. stoletju odločili, da ne bodo več govorili o bogu in znanosti. Bilo je preveč zapleteno. Povzročilo je vojno. Če zamešate katolicizem in znanost, ste v težavah. Tukaj imamo podoben problem. Imamo religiozni fenomen. Velik del svetovnega prebivalstva ima močno prepričanje o nečem in v nekaj verjame. To je verovanje in prepleta se z znanostjo.
Če želimo to odmotati, se poslužimo analitičnih metod, kjer ločimo določene stvari. Ne govorite o tej bolezni, ki ji vsesplošno rečemo aids. Imate pneumocisto? To je vprašanje, na katerega lahko ogovorimo. Vemo, da je prisoten organizem, saj ga lahko najdemo. To je nekako razumno vprašanje. Če imamo aids ali ne, pa ni razumno vprašanje, ker so definicijo, kaj je aids, tako zapletli, da je nihče ne razume. Gre za stvar, kjer se prepričanja prepletejo z dejstvi in potem dejstva postanejo stvar prepričanja. Takrat se vmešajo še čustva in nekdo se na vas razjezi zato, ker ste mu na znanstvenem srečanju postavili vprašanje…
Nikoli ne bomo povabili Karyja Mullisa na srečanje EU, ker si je drznil izjaviti, da morda ni tako slabo, če ljudje seksajo in da morda aids ni nekaj, kar dobiš s seksom. Nikjer namreč ni moč najti dokaza za to. »Kako si drzneš to govoriti mladim?! Nikoli te ne bomo povabili v Evropo.« To je religija. Če si v 17. stoletju v Angliji vstopil v kavarno in izjavil: » Mislim, da ne bi smeli več častiti papeža!«, se je nekaj ljudi razjezilo nate. To je vera. Enako je z aidsom. To je religija.
Pojdi v LA na srečanja, kjer je polno fantov, ki so imeli simptome aidsa, ali pa jim je nekdo zaradi njih umrl, in izjavi: »Mislim, da bolezen, kot je aids, ne obstaja! Mislim, da trpite za posledicami načina življenja. To ni zato, ker bi se vam bog nasmehnil in nad vas poslal virus, ampak zato, ker se niste zdravo prehranjevali, ker niste zadosti spali in ker ste se zanemarili. Prav tako pa vas je zagrabila panika, ko so vam povedali za bolezen. Nasedli ste jim! Vzeli ste njihov strup.«
Znanost je velika institucija in večina ljudi v njej ni znanstvenikov.
- Kaj meniš o ljudeh, ki pomagajo velikim industrijam tržiti izdelek, četudi se rezultati tega, kar mislijo tržiti, ne ujemajo z dejanskimi znanstvenimi dognanji?
Misliš na ljudi iz marketinga? Verjetno moraš biti malo ciničen, da si v marketingu lahko uspešen. Vendar sem tudi v tem pogledu liberalen. Če te nihče ne sili, če si tako neumen in gledaš tisto škatlo in narediš, kar ti pravi, da naredi, potem je to tvoj problem. Če ti ljudje uspejo toliko časa zadržati tvojo dobro presojo, dokler ne izvlečeš denarnice. Osebno me ne moti, če so ljudje podvrženi marketingu. Veliko ljudi marketingu ne zaupa, ker vidijo, za kaj gre. Vendar pa se pri tem ne zavedajo, da je marketinška oseba tudi Tony Fauci. Tudi on trži. Ljudje se morajo pri teh stvareh naučiti misliti s svojo glavo. (Ne smeš povezovati ljudi oziroma njihovega poklica ali položaja s tem, ali jim zaupaš ali ne. op. prev.)
- Ali se lahko vrneva k pogovoru o predavanju ljudem z aidsom na sestanku v organizaciji, ki pomaga bolnikom z aidsom. Rekel si, da bi te razrezali na koščke.
Bog ne daj, da jim rečeš, da ima njihova bolezen karkoli opraviti z njihovim načinom življenja. Pred mnogimi leti sem imel sosede v Berkeleyu. Bili so homoseksualci in včasih smo skupaj kartali. Potem pa so se začele dogajati stvari v kopališčih in ti fantje so začeli zahajati tja. Sam sem čakal, kdaj se bo začelo kaj dogajati tudi s heteroseksualnimi kopališči, a to se ni zgodilo in zato v kopališča nisem zahajal. Vendar pa sem opazil, da so ti fantje postajali vedno bolj suhi in bledi. Domov so prihajali ob petih zjutraj, vzeli nekaj amfetamina in šli v službo. Niso jedli prav veliko. Vračali so se domov in se takoj odpravili v kopališče, ki je bilo fascinantno mesto za druženje. V njihovem življenju je bilo to prečudovito obdobje. Nekaj časa mi je bilo zaradi tega celo žal, da sam nisem homoseksualec.
Ampak opazil sem, da so fantje zboleli. Poznal sem jih, preden so začeli s takim načinom življenja. Zdaj to niso bili več zdravi moški med 24. in 45. letom starosti. Bilo je očitno, da se zlorabljajo. Kajti, če jaz ne spim 2 noči, potem vem, da nisem naredil nič dobrega za svoje zdravje. Moje ureznine se prepočasi celijo. Vendar pa so se ti fantje odločili, da njihov način življenja, ki se je tako radikalno razlikoval od drugih, ni bil krivec, da so zboleli in začeli umirati. Bilo je nekaj drugega.
In potem sta prišla Gallo in Montagnier in jim rekla, “Prav imate, vi niste odgovorni za to. Vi ste šele začetek, kajti kmalu bodo tudi ostali ljudje po svetu dobili to bolezen.” To jim je bilo všeč, ker so lahko nadaljevali s svojim načinom življenja. Le par malenkosti moramo spremeniti in vse bo OK – tega so se oklepali… Če jim rečete, da je nekaj narobe z njihovim načinom življenja, vas obtožijo, da ste homofob, da ste idiot, da je nekaj narobe s vami. Nekateri med njimi seveda niso neumni, vendar pa so mnogi od njih prepričani v to, da gre za nalezljivo bolezen, ki bo sčasoma preplavila cel planet in pobila vse ljudi.
To so slišali in to jim je bilo bolj všeč, kot pa zamisel, da ta poskus radikalne spremembe načina življenja ni deloval in da je potrebno spremeniti nekaj stvari. Neka skupina ljudi lahko hitro spremeni svoje navade in začne početi stvari, ki jih generacije ljudi pred njimi niso počele.
- Ali si imel v življenju obdobje, ko si požgal vse za sabo in si začel početi določene stvari in potem enostavno nisi mogel prekiniti s tem... ne glede na to, ali je šlo za seks, pitje, zabavanje celo noč ali pa teden dni. Morda celo pa več tednov, kjer si se res znorel?
Prejšnji teden. Moj soavtor knjige je bil pri meni in zares smo trdo delali. Potem pa smo se seveda tudi intenzivno zabavali. Trajalo je od četrtka do ponedeljka, ko smo ugotovili, da smo blizu roba smrti. Kajti če bi nadaljevali s takim vedenjem, brez spanja, brez prave prehrane, z veliko tekile in razigranih žensk… Vendar sva David in jaz opazila, da sva prišla do meje, kjer se morava ustaviti. Če bi nadaljevali, se ne bi dobro končalo. Zdaj tega ne počnem več tako pogosto.
- Ustaviva se malo na tej točki, prav? Recimo, da bi ti po tej zabavi večkrat dali hepatitis, 5x, in bi potem, preden bi pokadil svojo prvo cigareto, popil svojo prvo alkoholno pijačo, vzel polno pest antibiotikov, penicilina, nato pa bi ti dali še rektalno infuzijo sperme, za katero vemo, da zavira delovanje imunskega sistema. Dali bi ti tudi vse vrste mamil, npr Ecstasy, Poppers, tako da obdržiš erekcijo za seksanje celo noč. Recimo, da si vsako noč seksal vsaj 5-10x. Vendar tega nisi počel le štiri dni, ampak si s tem načinom življenja nadaljeval še naslednji 2 leti, in to vsak dan.
Ne bi pričakoval, da bom to preživel. Morda bi zdržal 2 noči brez spanja, potem pa bi se začel zaletavati in razbijati stvari. Ne morem ostati več kot 2 noči popolnoma brez spanja, tudi ne tako, da bi šel spat ob 3:30 in vstal ob 6h in šel deskat. Taka količina spanja mi ne zadostuje. Poleg tega moram imeti kar dostojno prehrano.
- Torej, zakaj nas potem preseneča, da imajo fantje, ki so to počeli 3 do 4 leta, še bolj intenzivno kot ti, zdaj vseh teh 29 oportunističnih infekcij? Zakaj smo presenečeni?
Ne vem. Ko sem jih opozoril, da so videti strašno bledi in jih vprašal, če ne hodijo več nič na sonce, so mi odgovorili, da ne. Čez teden delajo, nato pa preko vikenda hodijo v kopališča, kjer je zelo zabavno. Vabili so me, naj grem kdaj z njimi, da mi bodo pokazali, kako zabavno je tam. Ne, seveda ni presenetljivo. V bistvu je šokantno to, da so sploh mislili, da je bil razlog za to samo nek virus, ki ga je Montagnier potegnil iz neke bezgavke. Kajti iz te bezgavke bi lahko potegnil vsaj še 100 drugih stvari in jih identificiral. Zakaj so vsi sprejeli to prevaro? Najbrž zato, ker so si prav hudičevo želeli nadaljevati s tem načinom življenja. Na te stvari se navadiš. Začneš postopoma, po malem in kmalu se navadiš na tak način življenja. CDC je želel imeti svojo kugo, videli so dobro priložnost v tem in so se odločili zanjo.
- Se spomniš igralca Errola Flynna….. Robin Hood, Captain Blood….. Umrl je pri 50. letih. Bil je tako izgorel in izčrpan, da so se zdravniki čudili, kako je zadnjih 5 let sploh preživel. S popolnoma uničenimi jetri, srcem, arterijami… Bil je videti star 90 let. Bil je kadilec, vsak dan je pil, živel je intenzivno, tudi mamila je užival… Bil je dober primer tega, kar se zgodi heteroseksualcu, v relativno kratkem času (20 let). Če potrojiš to, kar je počel, seveda pospešiš ta proces. Takih oseb je v homoseksualni skupnosti precej. Uničili so se in pri tem niso potrebovali virusa. Na to temo imamo veliko oddaj, ki prikazujejo uničujoč vpliv takega življenjskega sloga na zdravje. Zato me čudi, da ljudje te prevare niso spregledali.
To je bila najlažja rešitev za tiste, ki so živeli na tak način, kajti spremeniti način življenja bi bilo preveč zahtevno. Morali bi opuščati določene navade in ugotoviti, zaradi česa zbolevajo. Meni je očitno, da bi v primeru, ko bi se začel zaletavati in razbijati stvari in bi opazil, da se mi ranice ne celijo več, vedel, da moram nekaj spremeniti, da je to vzrok.
- Zakaj niso hoteli videti drugih homoseksualcev, ki niso imeli takega življenjskega sloga, pa nikoli niso zboleli za aidsom? Kajti na HIV pozitivne je le 2 % homoseksualne populacije.
Hm, vse skupaj je res čudno. Temu ne moreš reči niti prevara, niti teorija zarote. Nikakor mi ne uspe razložiti, kako slaboumno in noro je verjeti v aids. Zato tudi dvomim, da bi Duesbergu lahko uspelo kogarkoli prepričati. Rekel je: »Ni nobenih dokazov, podatki so napačni, vsi zaključki so napačni, vse je narobe.« Vsaka posamezna stvar pri vsej tej zgodbi je napačna. Vendar pa z lahkoto opozoriš na eno napako in to bodo ljudje lahko sprejeli. Da pa opozoriš na to, da je celotna aids organizacija absolutno kriva za vse te ostudne grehe, in da je peščica pohlepnih ljudi, brez pomislekov in pameti uspela preslepiti ves svet.. .to je res težko verjeti.
»Ne, ne…to ne more biti res.« Moja mama že ne bi verjela. Rekel sem ji: «Mama, vse skupaj je prevara. To sem dobro preučil in nobene epidemije ni. Ničesar ni, zaradi česar bi ljudje umirali in kar so poimenovali HIV.« »Ne Kary, o tem berem, kamorkoli pogledam.« »Veš mama, vsa medicinska organizacija se moti in jaz imam prav.« »Ne Kary, ne moreš tako govoriti. Tega ne bi storili. Tega ne morejo storiti. Ne morejo se motiti. Vse radijske in TV postaje govorijo o tem, da imamo epidemijo, ki jo povzroča organizem, ki je smrtonosen. In dobiš jo s seksom. Kako mi sploh lahko govoriš kaj takega?«
- Ali misliš, da bi ga morali preimenovati v Dumb and Dumber (film Butec in butec)?
100.000 jih je, kajne? Vsaj polovica jih je preveč neumnih, da bi se sploh zavedali, kaj so storili. Ostali pa so preveč nepošteni, ali pa nimajo ne srca, ne pameti in ne jajc, da bi priznali: »Veste kaj, popolnoma smo zavozili!« Preveč imamo znanstvenikov. Lahko bi jih odpeljali v Alamogordo Bombing* in odvrgli tja še eno bombo, samo da bi se jih znebili. Kajti to bomo storili človeku, ki naj bi ubil 200 ljudi v Oklahomi. Bil je idiot, zaveden, vendar močan in znal je delati bombe.
Ti ljudje so mu podobni: so idioti, zavedeni, vendar močni in ubijajo ljudi. Čeprav niso vseh pobili, pomisli na vse to trpljenje in bedo, ki so jo povzročili. 1.000 ljudi je ubil že strah, ko so izvedeli, da imajo HIV. Seveda ni prav zabavno, če dobiš smrtonosno obsodbo in se potem vsako jutro sprašuješ, ali je morda ta prehlad ali gripa začetek bolezni. Kajti na HIV pozitivni ljudje se ves čas bojijo, da bodo zboleli za aidsom. Zelo jih skrbi in nekaj jih verjetno umre le zaradi zaskrbljenosti.
- Temu se reče pokazati na kost, kajne? Gre za navado Aboriginov: ko obsodijo nekoga, da je naredil nekaj narobe, mu pokažejo na kost in to jim omogoči, da gredo ven in umrejo.
Lahko vidim veliko stvari, a o vseh ne morem govoriti. Če nekaj opazuješ dovolj dolgo, lahko ugotoviš, da je veliko različnih stvari zanimivih za raziskavo. Verjetno so nekako tako videti tudi atomi. Tako delajo tudi, ko se spuščajo vedno globlje in preučujejo strukturo. Veste, tam ni lepih bleščečih kroglic. Ko smo skušali povedati, kako je videti neka snov, se je izkazalo, da vse skupaj nima smisla. Z uporabo vseh teh predpostavk pridete do nečesa takega, kot so delci nevtrina, kar je zanimivo. Vendar pa, delec brez mase s kotnim momentom, ki se prenaša?… Kako zanimiva zamisel! V resnici ne vemo prav ničesar.
Tukaj smo samo zaradi tega, ker smo se naučili jesti, ne pa zato, ker imamo pravila napisana na nekem diapozitivu. Tukaj smo samo zaradi tega, ker smo se naučili jesti, pariti in vzgajati svoje otroke do trenutka, ko to zmorejo samostojno. To se mi zdi šokantno. Lahko sicer zgradimo reaktivno letalo, ki običajno lahko leti. To pa zato, ker lahko sodelujemo, ker imamo pisni jezik, kajti nihče drug ne zna narediti tega. Brez sodelovanja ne morem izdelati niti knjige. Niti kokakole ne bi znal narediti sam, tudi če bi jo moral. Ne poznam vseh stvari, ki bi jih moral poznati. Nihče od nas ni zares pameten. Ne vemo veliko stvari. Jaz znam narediti nekaj stvari, ti jih znaš narediti nekaj, in vsi skupaj…
Čudež je, da smo tukaj in mislim, da niti šibko antropično načelo* ne deluje. To so stvari, ki so izven našega dometa dojemanja. Zato ljudje vedno iščejo vero. Nekje v sebi vsak človek ve, da je še bolj nenavadno, kot vam govorim. Britanci pravijo, da je vesolje bolj čudno kot si zamišljamo in še bolj čudno, kot si sploh lahko zamišljamo. To me je že pred časom zadelo. Precej smo arogantni, če mislimo, da je to, da se znamo pariti, jesti in vzgajati svoje otroke, dovolj, da smo se tudi sposobni naučiti vsega o delovanju vesolja. In ko nam bo zmanjkalo informacij, bomo rekli: “No, tega sicer ne moremo videti, vendar predvidevamo, da deluje po istem principu kot deluje vesolje, ki ga lahko zaznavamo.”
Predvidevamo, da mora biti vse vesolje homogeno! Kajti, če ne bi bilo, potem se ne bi mogli pogovarjati o tem tukaj. Ko sem to prvič slišal, sem si mislil…uau…99 % vesolja nam je nevidnega. In vse, kar moraš predvidevati, je to, da tudi tam veljajo enaki zakoni kot tukaj. Kajti, če ne veljajo, potem si niti ne moreš zamisliti teorije o tem, kajne? In pri tem sploh ne moti, da predpostavka ni preverljiva!
V znanstveni reviji Nature imam objavljen svoj članek o kozmologiji, kar je pravzaprav izredno smešno. Ko sem bil v drugem letniku dodiplomskega študija, sem objavil članek z naslovom Kozmološki pomen obračanja časa. V Maddoxovi reviji…. in on ga je sprejel. Nisem bil niti kozmolog niti astrofizik. Malo sem prebiral Scientific American, nekaj se mi je sanjalo o tem, kako stvari delujejo, vzel sem LSD ter v nekem norem trenutku napisal članek. In sprejeli so ga!? Nenadoma sem pisal o tem, da Teorija Velikega poka ni pravilna in prav tako ne Teorija o stanju dinamičnega ravnovesja.
Članek so takoj objavili, ko pa sem napisal članek o PCR, ga je Nature zavrnil, enako tudi znanstvena revija Science. Obe veljata za zelo strogi znanstveni reviji. Ampak Nature je sprejel članek z naslovom Kozmološki pomen obračanja časa. Šlo je za nori trenutek študenta drugega letnika biokemije in to je bil zame prvi šok glede znanosti. Mislil sem si: »Te trgovine ne upravlja nihče!« Tam ni nobenih modrih starešin. Kako se je lahko to zgodilo? Kako so mi dovolili izdati to objavo? In to prav v Nature, ne v kakšni zakotni znanstveni reviji. Veliko profesorjev na fakulteti se je spraševalo, kdo hudiča je ta študent, ki je objavil svoj članek v Nature, in to članek, ki sploh ni govoril o biokemiji. Smešno je, kakšen vpliv je imelo to na mojo kariero v službi. Ljudje so mislili, no, saj je čuden, ampak.—
Aids je nekaj, kjer veliko ljudi meni, da gre za zaroto neke skupine…Gre samo za stvari, ki so se zgodile in sodijo v zgodovinski okvir. Šlo je točno tako, kot bi si zamislil sociolog, če pozna zgodovino. Da, nekaj takega se je moralo zgoditi. In se je zgodilo. To je enako kot ta stvar, ki se mi je zgodila leta 1968, ko sem uspel objaviti članek v Nature, s področja, o katerem nisem imel pojma. Tam zgoraj na vrhu znanosti ni modrih starešin. Tako bi si želel leta 1968. Mislil sem si, če si želim objaviti neumen članek v Nature, ga ne bodo objavili, vendar so ga.
Ko pa sem si želel objaviti dober članek o izumu PCR, so ga zavrnili. Na vrhu Akademije znanosti je le kup idiotov, ki se ne razlikujejo od običajnih ljudi. Uredniki revij, tudi strogih, so samo običajni ljudje, ki so zaposleni s svojimi malimi življenji, Nobenih modrih starešin ni, ki bi skrbeli za to, da ne naredimo česa neumnega. In vsi smo samo otroci opic. Ne znamo si niti sešiti srajce. Tu spodaj se imamo kar lepo. Všeč mi je tukaj. Vendar pa ne morete kar verjeti, da obstaja nekakšen svet starešin, ki vas varuje. In prav zagotovo ni nobene stroge skupine nesebičnih ljudi, ki bi nadzirala medicinsko znanost in skrbela za to, da vse deluje in da se ne zgodi kakšna neumnost. Tukaj smo sami.
- Kaj bi se zgodilo, če bi polovica ameriških znanstvenikov prišla sem in bi lahko takole živela ob obali tihega oceana, gledala prelepe sončne vzhode in zahode, imela veliko prijetnega seksa z lepimi ženskami, ob polnem hladilniku, uživala družbo prijetnih ljudi in uživala življenjski slog kot ga imaš ti? Misliš, da bi se spremenili?
Ne, mislim, da smo zavezani k temu, da ostanemo ljudje s svojimi slabostmi. Naša garancija poteče pri 35. letu. Stari modreci niso bili udeleženi v evoluciji, kajti pred 100.000 leti še niso obstajali. Stari modreci in modrijanke so nekaj novejšega. Smo samo gruča otrok. Ko smo z dreves prišli na tla, je bil to novodobni dogodek in takrat smo nehali odraščati. Bili smo samo opičji mladiči, sposobni reprodukcije. Vendar se je nekaj moralo zgoditi, da smo vzdržali ta prehod. Če se ozremo naokoli in začnemo razmišljati kot otroci, kot gruča otrok, potem smo sposobni zagledati več, kot če se imamo za odrasle. Sebe vedno vidim kot otroka. Rolam, igram se z majhnimi otroci in se sploh ne smatram za odraslega. Mislim, da je to boljši način gledanja na ljudi kot pa to, da z leti postajamo tudi modrejši. Kajti sam nimam takih izkušenj.
- Kary Mullis, bilo se je zabavno pogovarjati s tabo.
Tudi meni je bilo v veselje.
- Pojdiva nekaj pojest!
Razlaga pojmov:
dr. Charles A. Thomas, nekdanji profesor medicinske fakultete, član skupine za ponovno oceno in vodja fundacije Helicon, ki meni, da je definicija baze podatkov CDC napačna. Thomas pravi, da pomanjkanje cepiva in nezmožnost identifikacije protiteles proti virusu kažeta na potrebo po reviziji pristopa raziskovalcev k boju proti tej bolezni.
Alamogordo Bombing: Mesto, kjer so izvedli prvo detonacijo jedrskega orožja. Izvedla ga je vojska Združenih držav julija 1945. Preizkus so izvedli v puščavi Jornada del Muerto približno 56 km jugovzhodno od Socorra v Novi Mehiki, na takratnem strelišču Alamogordo Bombing and Gunnery Range, ki je zdaj del raketnega poligona White Sands. Edine zgradbe, ki so bile takrat v bližini, so bile McDonald Ranch House in njene pomožne zgradbe, ki so jih znanstveniki uporabljali kot laboratorij za testiranje komponent bombe. Zgrajen je bil bazni tabor, v njem pa je bilo konec tedna testa prisotnih 425 ljudi.
Antrópično načêlo je v filozofiji načelo, ki v najpreprostejši obliki določa, da mora biti vsaka veljavna teorija o Vesolju skladna s človekovim obstojem kot živim bitjem, na podlagi ogljika v danem času in prostoru. Ali z drugimi besedami: »če mora nekaj veljati za nas kot ljudi, in mora obstajati, potem obstaja preprosto zaradi nas.« Poskusi uporabe tega načela pri razvoju znanstvenih razlag v kozmologiji so vodili k nekaterim zmedam in povzročili veliko prerekanja. Kritiki ga imajo za truizem (puhlico). https://sl.wikipedia.org/wiki/Antropi%C4%8Dno_na%C4%8Delo
Mullisovo mnenje o obstoju virusov: na tej točki je jasno, da se Mullis z virusi ni ukvarjal. Zaupal je, da njegovi kolegi virologi svoje delo opravljajo korektno. Že to, da ni našel reference o povezavi med HIV in aidsom, ga je presenetilo, tako kot je presenetilo vse tiste, ki smo začeli to področje podrobno raziskovati med epidemijo kovida. Poudarjam, da je bil pogovor opravljen leta 1996.
- Viri:
- Prevod: Irena Z.
- Lektura: Darinka Z.
