Prevara o sifilisu – 7. del
Veliki imitatorji
Povzetek
Mike Stone v svoji objavi opisuje bolezni, katerih simptomi se lahko prepletajo z drugimi različnimi boleznimi. Te je težko diagnosticirati, saj zanje ne obstajajo specifični testi (ki bi bili pozitivi le v primeru ene, točno določene bolezni). Vsem boleznim je skupno to, da imajo več faz, med katerimi je ena latentna in lahko traja vrsto let ali v nedogled.
Zgodba z epidemijo nedokazanega povzročitelja zaradi nespecifičnih testov je torej stara. Prepletanje simptomov je prikladno za združevanje v eno bolezen in ponovno razdeljevanje v različne bolezni. S tem umetno povišujejo in znižujejo številke, da bi javnost ponovno prestrašili z novimi neznanimi smrtonosnimi boleznimi in jo prepričali v strupena zdravljenja. Stranski učinki teh zdravil so sicer zajeti v simptome teh bolezni, vendar nam tega nihče ne pove. Gre za vedno znova nastavljeno past, taktiko, ki je veliko starejša od kovida. A tokrat nas je malo več, ki smo to taktiko prepoznali.
Zamenjevanje sifilisa z gobavostjo tako ni edini primer, kjer lahko bolezni, katerih povzročiteljev niso nikoli dokazali s Kochovimi postulati, zamenjujemo eno z drugo. Znani so primeri zamenjave sifilisa z aidsom, lupusom, tuberkulozo, boreliozo in celo gobavostjo.
Vse te bolezni so pri zdravnikih prepoznane kot Veliki imitatorji, medtem ko gre le za proces razstrupljanja, ki z uporabo strupenih zdravil na koncu vodi v smrt.
Slika: Reklama Družbe za življenjsko zavarovanje v The American Magazine, julija 1930, z naslovom Veliki posnemovalec, kjer reklamirajo zgodnje odkrivanje sifilisa in zdravljenje.
Prevod slike: Največji sovražnik človeštva je sifilis. Posnema oblike številnih bolezni, kot so revmatizem, fizična izčrpanost ali živčni zlom. Lahko zavzame tudi obliko težav s kožo, očmi, srcem, pljuči, grlom in ledvicami.
Najbolj tragično pri vsem skupaj pa je to, da bolezen lahko napade možgane in hrbtenjačo. To se lahko konča s slepoto, gluhostjo, lokomotorno ataksijo, paralizo in norostjo, kar je tragedija, ki traja do konca življenja. Ni čudno, da ga imenujejo veliki posnemovalec.
V določenih splošnih bolnišnicah so odkrili, da vsaj 30 % bolnikov trpi ne/posredno za to boleznijo. Vendar pa se veliko žrtev te bolezni sploh ne zaveda, kaj jih je oropalo zdravja in moči. Šele ko so opravili medicinske teste, ki so vključevali preglede krvi in spinalne tekočine, se je razkrilo njihovo resnično zdravstveno stanje.
Sifilisa vas načeloma lahko ozdravi kompetentni zdravnik, če ga odkrije pravočasno in če bolnik zvesto in stalno sledi njegovim napotkom. Če pa sifilis v zgodnji fazi zanemarimo, je zdravljenje manj zanesljivo, vendar pa lahko še vedno nekaj storimo, da si olajšamo trpljenje.
Ocenjujejo, da je približno 13 milijonov prebivalcev Amerike in Kanade v določenem življenjskem obdobju imelo sifilis. Zaradi strahu in nevednosti pa je milijon teh žrtev podleglo šarlatanom, lažnim strokovnjakom in izsiljevalcem, ki so se pretvarjali, da obvladajo medicino.
Najbolj učinkovit način, da zmanjšamo pojavnost sifilisa, je zdravljenje nosečnice, ki trpi za to uničujočo boleznijo.
Starši in učitelji to dolgujejo tistim, ki so odvisni od njihovega izobraževanja in vodenja. Tako se bo skrivnost zamenjala z znanjem, odkritimi napotki in prijateljskim nasvetom. Zdravniki, zdravstveni svetovalci in društva za socialno higieno so vam voljni nuditi svojo pomoč.
Metropolitan Life Insurance Company vam bo z veseljem poslala brezplačno knjižico z naslovom »Veliki posnemovalec«.
Pozivamo vas, da nam takoj pišete in zahtevate knjižico Booklet 730-A.
Poleg tega, da v laboratoriju ni mogoče natančno razlikovati med sifilisom in virusom HIV, obstaja še ena podobnost med tema dvema boleznima. Enako kot je sifilis v svoji obsežni zgodovini postal znan kot »veliki posnemovalec«, velja tudi za aids. Pravzaprav je postal »novi veliki imitator«, saj je zamenjal predhodno bolezen s tem vzdevkom, še posebej zato, ker je pod svoje okrilje absorbirala nevrološke simptome, povezane s sifilisom:
AIDS: novi “veliki imitator”
»Prva izdaja Bolezni živčnega sistema Russella Braina (1933) navaja, da je »sifilis najpogostejša bolezen živčnega sistema in je vzrok enega od sedmih primerov organske živčne bolezni.« Nova opažanja v zvezi s sindromom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS) ponovno prikličejo te mračne zgodovinske perspektive glede dejanskih in potencialnih podobnosti med aidsom in sifilisom. Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti je tako postal »veliki posnemovalec«, prav tako kot nevrološki sindromi, ki se razmejujejo. Te nevrološke sindrome, zlasti demenco zaradi aidsa, vse pogosteje opažamo pri bolnikih brez drugih kliničnih manifestacij aidsa ali z aidsom povezanih kompleksov (ARC).
https://agsjournals.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/j.1532-5415.1987.tb04672.x
Vendar pa AIDS ni edina druga bolezen, ki si je poleg sifilisa prislužila vzdevek »veliki posnemovalec«, niti ni bila prva. Pred deklaracijo iz leta 1987 je bila leta 1961 tuberkuloza – drugo stanje, ki naj bi ga redno zamenjevali s sifilisom in HIV – prav tako imenovana:
Drugi »veliki posnemovalec« – tuberkuloza
»ŽE DOLGO JE ZNANO, da sifilis lahko posnema številne druge bolezni. Manj pa poudarjajo, da lahko tudi tuberkuloza posnema različna druga stanja. Zavedanje o atipičnih kliničnih manifestacijah tuberkuloze pa je čedalje pomembnejše, saj indeks suma na bolezen upada z njeno manjšo razširjenostjo.«
https://jamanetwork.com/journals/jama/article-abstract/331211
Drugo stanje, ki se pogosto zamenjuje pri diagnozi, tako sifilisa kot HIV, je lupus, avtoimunska motnja, ki se lahko pojavi v stopnjah in se kaže z enakimi simptomi, kot so izpuščaji, rane, zvišana telesna temperatura, izguba teže in sposobnost poškodbe živčnega sistema. Rečeno je, da lupus vpliva tudi na laboratorijske rezultate HIV in lahko sproži tudi “lažno pozitivne” diagnoze HIV. Tako kot pri prej naštetih boleznih, si je tudi lupus prislužil ime “veliki posnemovalec” zaradi svojih različnih manifestacij:
Lupus: Veliki imitator
»Lupus je zapletena bolezen, ki se prikriva kot različna stanja. Posledica tega je, da med pojavom simptomov in časom, ko oseba prejme diagnozo, v povprečju mine šest let. Razkrivamo osnove tega skrivnostnega stanja, da boste lahko bolje sledili svojim simptomom.«
»Ljudje imenujejo lupus »veliki posnemovalec«, ker njegovi simptomi pogosto posnemajo simptome drugih bolezni, vključno s fibromialgijo, sladkorno boleznijo in boreliozo. Oseba z lupusom lahko doživlja spreminjajoče se simptome, znaki pa se lahko pojavijo in izginejo, ali pa se sčasoma razlikujejo po resnosti, zaradi česar je stanje težko diagnosticirati.
https://www.stlukeshealth.org/resources/lupus-great-imitator
Lymska borelioza je še eno stanje, ki ga pogosto zamenjujejo s sifilisom in okužbo z virusom HIV. Pojavi se lahko tudi v stopnjah in povzroča večsistemsko bolezen, ki prizadene zlasti kožo, živčni sistem, srce in mišično-skeletni sistem. Tako kot T. pallidum je tudi bakterija lymske borelioze Borrelia burgdorferi tesno povezana spiroheta, torej izgledata enako. Na tej točki verjetno ni presenetljivo, da je borelioza tudi “odličen posnemovalec”:
Borelioza: najnovejši veliki posnemovalec
»Lymsko boreliozo povzroča spiroheta B. burgdorferi. Tako kot njen dvojnik sifilis, povzroča večsistemsko bolezen, ki prizadene zlasti kožo, živčni sistem, srce in mišično-skeletni sistem. Endemična je na več območjih Združenih držav Amerike in tudi v Evropi. Hitro prepoznavanje te bolezni in njenih različnih manifestacij bi moralo voditi do zgodnjega zdravljenja in rešitve. Preventiva je usmerjena v izogibanje prenašalcev, tj. klopov.”
https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/3292999/
In končno se vrnemo h gobavosti, ki je prav tako prejela čast, da je znana kot »veliki posnemovalec«. Čeprav je gobavost morda pozabljeno stanje v korist sifilisa, aidsa, lupusa, lymske borelioze in tuberkuloze, obstaja še danes in lahko povzroča velike težave klinikom, ki poskušajo ugotoviti natančno diagnozo. Rečeno je, da ima širok spekter kliničnih manifestacij in da si je prav zaradi te diagnostične dileme prislužila naziv “veliki posnemovalec”:
Gobavost: veliki posnemovalec
»V zadnjih letih je napredek v medicinski diagnostiki in zdravljenju močno pritegnil našo pozornost, medtem ko nekatere redke bolezni, kot je gobavost, niso našle mesta v izobraževalnem programu medicine; njihov obstoj je morda celo pozabljen. Čeprav sta se razširjenost in pojavnost gobavosti znatno zmanjšali zaradi nadzornih strategij Svetovne zdravstvene organizacije, se še vedno pojavljajo novi primeri. V letu 2016 so iz 143 držav poročali o skupno 214.783 novih primerih, kar ustreza globalni stopnji odkritja novih primerov, tj. 2,9 na 100.000 prebivalcev. Gobavost se zaradi svojih imunoloških lastnosti izkaže za zelo zanimiv model. Pridružuje se sifilisu, fungoidni mikozi, kožni tuberkulozi in sarkoidozi, kot eden od velikih posnemovalcev. Diagnoza gobavosti je lahko preprosta in praktična, a upoštevanje diagnoze gobavosti pri diferencialni diagnozi je spet prvi pogoj.«
»Gobavost je pohabljajoča in stigmatizirajoča bolezen z nizko stopnjo nalezljivosti in širokim razponom kliničnih manifestacij. Povzroča veliko diagnostično dilemo, ki upravičuje oznako »velikega posnemovalca«. Na endemičnih območjih je nujno potrebno upoštevati »številne obraze gobavosti«, da preprečimo napačno diagnozo. Še vedno obstaja potreba po razvoju novih in boljših diagnostičnih orodij in metod zdravljenja, za zgodnjo diagnozo in zdravljenje gobavosti in njenih zapletov.«
https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0738081X19300021?via%3Dihub
Slika: Bolje, da ti spodleti v izvirnosti, kot pa, da ti uspe v posnemanju – Herman Melville
Kot je razvidno iz objave, je zgodovina polna »velikih posnemovalcev«, kadar govori o tako imenovanih patogenih boleznih. Vse te »bolezni« so povezane, saj gre povsod za znake procesa samozdravljenja, ki so ga s prevaro ali neznanjem razdelili na ločena bolezenska stanja. Vendar pa pri vseh tako imenovanih boleznih, kot so gobavost, sifilis in aids, ni posebnih simptomov, ki bi jih lahko pripisali le eni bolezni.
Vsa ta stanja se prekrivajo in so lahko povezana z enakimi znaki in simptomi. Edina majhna razlika je v teoretičnih modelih, ki so vgrajeni v nekatere bolezni glede različnih stopenj, kot tudi izmišljenega etiološkega povzročitelja, s katerim so jih povezali, bodisi z bakterijami, “virusi” ali z neznanim povzročiteljem. Zaradi številnih skupnih podobnosti teh bolezni ni mogoče diagnosticirati samo na podlagi kliničnih simptomov.
Edini način za razlikovanje med njimi tako utemeljujejo na netočnih molekularnih testih, ki so popolnoma nezanesljivi. Kadar so laboratorijski rezultati pozitivni na več stanj, se to protislovje preprosto razloži z izgovorom o sočasnih okužbah. Ta zmožnost pripisovanja istih simptomov različnim etiološkim dejavnikom prikrije nasprotujoče si rezultate testov in nezmožnost klinične diagnoze. Vse to je priročno za zagotavljanje »virusne psevdoznanosti«, ki jo je nemogoče znanstveno preveriti.
- Avtor: Mike Stone
- Vir: https://mikestone.substack.com/p/the-syphilis-scam-imitation-game
- Prevod: Irena Z.
- Lektura: Darinka Z.
