Rak – ni to, kar nam govorijo – 4. del
Dobro psihološko zdravje se lahko bori proti velikemu Raku
V prejšnjih treh delih te serije smo razpravljali in razkrili veliko težav glede trditev medicinskega esteblišmenta v zvezi s stanjem, ki se imenuje rak.
Kot je navedeno v prvem delu, rak ni nekaj, kar napada telo. Namesto tega so procesi, ki naj bi kazali na prisotnost raka, odzivi telesa na različne škodljive dejavnike, ki jim je bilo izpostavljeno. Ti procesi in simptomi, ki jih spremljajo, običajno predstavljajo prizadevanja telesa za samozdravljenje, saj si telo nenehno prizadeva obnoviti in ohranjati stanje homeostaze.
V drugem delu smo se sklicevali na vlogo toksinov, vključno s tistimi, ki se uporabljajo za zdravljenje raka, kot prispevajočih dejavnikov.
Obstaja pa še en dejavnik, ki prispeva k temu, da je treba razpravljati, saj igra pomembno vlogo pri našem zdravju, ali pomanjkanju le-tega in je deležen veliko manj pozornosti, kot si zasluži. Ta dejavnik je um, ki ima svoj vpliv preko naših misli, prepričanj, strahov, čustev itd. Vse več je zavedanja o psihološkem vidiku zdravstvenih težav, zlasti z naraščajočim zanimanjem za ‘German New Medicine’ (Nemško Novo Medicino), čeprav ta članek ne govori o GNM kot taki.
Moč uma dokazuje placebo učinek, ki je dobro znan pojav. Njegovo nasprotje, učinek nocebo, je manj znan, a enako močan. Učinek nocebo je mogoče dokazati s primeri, ki kažejo, da je pri osebi, ki verjame v prejeto prognozo od zdravnika, to odločilni dejavnik pri izidu njene bolezni. O tem razpravlja dr. Lissa Rankin v svojem članku ‘The Nocebo Effect: How Negative Thoughts Can Harm Your Health’ (Učinek nocebo: Kako lahko negativne misli škodijo vašemu zdravju), v katerem navaja: “Literatura kaže, da so bolniki, za katere se domneva, da so v terminalni fazi in so bili pomotoma obveščeni, da imajo le še nekaj mesecev življenja, umrli v danem časovnem okviru, tudi če izsledki obdukcije niso razkrili fiziološke razlage zgodnje smrti.”
Neizmerno moč prepričanja dokazuje dejstvo, da so ti pacienti umrli v skladu z informacijami, za katere so verjeli, da so resnične, kljub pomanjkanju dovolj patologije, ki bi upravičila njihovo smrt. V svoji knjigi The Myth of Normal dr. Gabor Maté navaja: “Čeprav telo in um nista enaka, ju ni mogoče razumeti ločeno drug od drugega.”
V svoji nadaljnji razpravi o tej temi se sklicuje na nemško študijo iz leta 1982: “… ugotovil sem, da so osebnostne lastnosti močno povezane z rakom dojke.”
Natančneje, te lastnosti vključujejo ‘ekstremno zatiranje jeze in druga čustva’.
Poleg tega se dr. Maté sklicuje na članek Davida Smithersa iz leta 1962, ki je: “…raziskal raka kot manifestacijo neuravnoteženega okolja…”
To neuravnoteženo okolje je lahko posledica čustvenih/psiholoških dejavnikov, kot tudi fizičnih dejavnikov, kot je npr. izpostavljenosti toksinom.
Dr. Maté pri teh ugotovitvah ni sam. Številni zdravniki, znanstveniki in raziskovalci so spoznali tesno povezanost med nekaterimi lastnostmi in različnimi zdravstvenimi težavami. To lahko spodbudi ljudi, da trdijo, da “korelacija ni enaka vzročni zvezi”, kar je res. Vendar pa obstajajo številni dokazi, da je pri zelo velikem deležu ljudi rešitev njihovih čustvenih težav privedla do razrešitve njihovih fizičnih zdravstvenih težav, kar vključuje kronične bolezni, ki jih je medicinski esteblišment štel za “neozdravljive”.
Na žalost medicinski esteblišment slabo priznava zmožnost uma, da razreši čustvena/psihološka vprašanja, ki vodijo do kasnejše rešitve fizičnih zdravstvenih težav. Razlog za to je precej očiten; priznanje sposobnosti uma, da bi ugodno vplival na naše zdravje, bi resno škodovalo prevladujočemu modelu, ki zagotavlja, da bolniki ostanejo trajni potrošniki izdelkov farmacevtske industrije in denarne sile, ki želi obdržati moč in nadzor nad nami.
Slavna ‘War on cancer’ (Vojna proti raku), ki jo je leta 1971 sprožil Richard Nixon, je bila izgubljena.
Seveda je bilo neizogibno, da bo ta vojna izgubljena, ker pristop, ki ga uporablja medicinski esteblišment, temelji na napačnih teorijah. Težave ni mogoče rešiti, če predlagane rešitve temeljijo na nepravilnem razumevanju narave problema. In rešitve, uporabljene v tej vojni, so le še poslabšale problem, kot je razvidno iz stalno naraščajočih statističnih podatkov o obolevnosti in umrljivosti, povezanih z rakom.
Kljub prizadevanjem, da bi zmanjšali vlogo uma, je vseeno mogoče najti glavne študijske članke o primerih, ko so ljudje doživeli remisijo raka brez ustreznega zdravljenja. Na primer, študija iz leta 2021 z naslovom ‘Spontaneous regression of breast cancer with immune response: a case report’ (Spontana regresija raka dojke z imunskim odgovorom: poročilo o primeru), navaja: “Spontana regresija (SR) raka je redek, a dobro dokumentiran biološki pojav. SR je opredeljena kot delno ali popolno izginotje tumorja brez kakršnega koli zdravljenja, zmožnega regresije”
Dokument trdi, da “možni mehanizmi, na katerih temelji spontana regresija raka”, med drugim vključujejo psihološke dejavnike.
Obstajajo dodatni dokazi, da ima naš celoten pogled na življenje pomembno vlogo pri našem zdravju, iz objavljenega dela IONS Institute of Noetic Sciences (Inštitut za noetične znanosti) leta 1993 pod naslovom ‘Spontaneous Remission’ (Spontana remisija). To delo lahko najdete na spletnem mestu noetic.org.
Na spletni strani IONS z naslovom Spontaneous Remission Bibliography Resources (Bibliografski viri spontane remisije), je seznam pogostih vprašanj, eno izmed njih je: Katere so nekatere značilnosti, povezane z remisijo in preživetjem, o katerem poročajo preživeli z rakom?
Odgovor obsega seznam 8 nizov značilnosti, vendar tukaj sta dve, ki sta posebej pomembni, in sicer:
- Sprememba odvisnosti v avtonomiji v kombinaciji z dejavnostmi, odnosi in vedenjem, ki spodbujajo večjo avtonomijo, zavedanja sebe, drugih in svojega okolja, ljubezen, veselje, igrivost, zadovoljstvo, smeh in humor.
- Prevzemanje nadzora nad našim življenjem, (osebnim, poklicnim, čustvenim, duhovnim in zdravstvenim) in živeti vsak dan v celoti, skupaj s pripravljenostjo oceniti naša prepričanja in stališča ter spremeniti stara prepričanja in stališča, ki niso več ustrezna ali primerna.
Popolnoma jasno je, da prevzemanje odgovornosti in nadzor nad vsemi vidiki našega življenja izjemno blagodejno vpliva na naše zdravje.
Glavno sporočilo te serije člankov o raku je, da to ni bolezen, ki nas napada brez očitnega razloga, niti ni nekaj, česar bi se morali bati. Namesto tega moramo razviti boljše razumevanje, kako telo dejansko deluje; kako tesno je naše zdravje povezano z našimi mislimi, prepričanji, strahovi in čustvi; in kako lahko stara prepričanja spremenimo v tista, ki so bolj koristna, ne samo za naše zdravje, ampak za vse vidike našega življenja.
- Avtorja: Dawn Lester in David Parker
- Vir: https://whatreallymakesyouill.com in https://whatreallymakesyouill.com/wp-content/uploads/2024/02/4-part-cancer-article.pdf
- Prevod: Iztok Kokalj
- Lektura: Darinka Z.
