Ubijalska kapitalistična medicina – 1. del

Kako je medicina »napredovala« z odkritjem nafte?

Tako kot je bančni posel nastal s prodajo navadnega papirja, za katerim ni nobene prave vrednosti, razen tiste, ki so mu jo dali bankirji, je sodobna alopatska medicina nastala s prodajo vodic in olj, ki so jih proizvajalci sami poimenovali »zdravilo«. Čudno, a za obema najdonosnejšima trgoma danes stoji isti poslovni kartel: kemično – naftni!

Večina ljudi globoko verjame, da medicina kot znanost še nikoli ni bila na tako visoki ravni, kot je danes, in da nikoli ni bila bolj kakovostna. Prav tako velja, da so današnji zdravniki zelo strokovno izobraženi ljudje, saj je študij medicine zapleten in resen ter dolgotrajen.

V diagnostiki se uporablja tehnološka »najsodobnejša oprema«, ki se nenehno izboljšuje. Kirurški posegi so zelo zapleteni, kot so presaditev vitalnih organov, sprememba spola, šivanje odrezanih okončin. Da ne omenjam »čudežnih« terapij za presaditev matičnih celic, pomlajevanje in estetski popravki. In “oživitev” po “klinični smrti” je postala možna. Danes se zdi, da medicina zmore vse. Seveda, kdor ima denar, da to plača, saj je vse, kar je povezano z današnjo medicino, fantastično drago. To so drage naprave, draga diagnostika, drage terapije, draga zdravila, drage znanstvene raziskave, drage zgradbe klinik, dragi laboratoriji in analize, dragi zdravniki in številno medicinsko osebje. Danes zdravljenje zahteva veliko denarja.

Na srečo danes obstajajo zdravstveni skladi, tako zasebni kot obvezni državni, tako da lahko »mali človek«, ki nima veliko denarja, računa na to, da bo lahko uporabnik sodobnih zdravstvenih tretmajev današnje velike medicine.

Za razliko od svojih kolegov v 19. stoletju, so lekarnarji postali cenjen poklic, celo družbena elita, od katerih jih določeno število fantastično zasluži, še posebej, če so v zasebnih dragih in elitnih klinikah, profesorji na medicinskih fakultetah, bolnišnični svetovalci ali v znanstvenoraziskovalnih centrih in inštitutih. Seveda je »zgornja meja« direktorsko mesto močnega kliničnega centra, položaj ministra za zdravje v vladi ali vodilni položaj v številnih strokovnih in drugih združenjih in organizacijah, tudi v Svetovni zdravstveni organizaciji.

Družbeni ugled vsekakor sodi k temu poklicu, tako da ko je nekdo v vaši družini ali širši družini zdravnik, je to že razlog za rast vašega ugleda.

Ampak …

Vse pogosteje se sliši, tudi od samih zdravnikov (čeprav redkih), da sodobna alopatska medicina sploh ni znanost in, da nima nič opraviti z zdravljenjem, razen da na ta način kaže svoja dejanja in da je danes izključno poslovna in nevarna goljufija, ki je že stala milijone ljudi po svetu zdravja in življenja.

V Srbiji je opaziti, da se mnogi zdravniki ne marajo ukvarjati s pacienti, v bolniške sobe pa hodijo le, ko je treba. Najraje imajo pozicije profesorja, pa tudi svetovalca in seveda akademsko izobraževanje ter potovanja na strokovne kongrese.

Nekateri celo trdijo, da so današnje elitne medicinske šole huda goljufija in da ne pridobivajo znanja, ki bi resnično zdravila ljudi, ampak iluzije o zdravljenju. V teh šolah so predstavljeni vsi biokemični procesi v telesu, zato morajo bodoči praktikanti razumeti, da brez sintetičnih zdravil pravo zdravljenje ni mogoče. In temu se reče prava – profesionalna terapija.

Posebna pozornost je namenjena diagnostiki (ki je razdeljena na specialiste) in je usmerjena v ogromno dragih diagnostičnih naprav. Že samo iskanje teh naprav je postalo posebna specialnost (tudi »znanost«).

Vse to skeptiki potrjujejo z neizpodbitnim dejstvom, da se s fantastičnim »razvojem« medicine in raznimi novimi in novimi boleznimi fantastično razvijajo. Danes je toliko bolezni, da jih je težko prešteti. Še huje, večina teh novih bolezni se sploh ne zdravi – sladkorna bolezen, hipertenzija, artritis, bolezni, kot so Alzheimerjeva, Parkinsonova, Perthesova, Hodgkinova, avtizem itd. Rak je bolezen, za katero zdravniki trdijo, da jo lahko “uspešno” zdravimo le, če se pravočasno odkrije, a ljudje še vedno množično umirajo. In večinoma po “zdravljenju”.

Obvezno cepljenje kot preventiva ni izkoreninilo tako imenovanih nalezljivih bolezni, zato se cepljenje izvaja že desetletja trajno, v vse večjem številu. Še vedno so prisotne epidemije, kot so sezonska gripa, kolera, zlatenica, encefalitis itd. Ljudje izgubljajo srce, pljuča, ledvice, medicina še vedno ne pozna razloga za to, poskuša pa kupiti dializne aparate, respiratorje, defibrilatorje in podobno. In temu se reče “zdravljenje”.

Razlog za vse našteto je, da je na začetku dvajsetega stoletja kapitalistična filozofija vstopila v nekdanjo zdravniško stroko. In pravi, da je treba delati samo tisto, kar prinaša dobiček, dobiček pa je vedno denar, denar in denar.

Namesto zdravljenja medicinski postopek

Medicina je tako postala področje, ki že desetletja po drugi svetovni vojni ne služi zdravljenju ljudi, temveč izključno ustvarjanju dobička za podjetja za vse udeležence v poslu, ki se imenuje – zdravljenje. Beseda zdravljenje pomeni postopek. Udeleženci in dobičkarji v tem korporativnem poslu so: proizvajalci medicinske opreme, gradbeniki in financerji velikih bolnišničnih kompleksov, oprema takšnih objektov, tisti, ki se ukvarjajo z njihovo oskrbo in vzdrževanjem.

Tu je tudi zdravniško delo, delo drugih kadrov, šole za izobraževanje strokovnega kadra in končno ogromna kemično-farmacevtska industrija s številnimi inštituti, laboratoriji in servisnimi agencijami. In če je vse to lahko dobičkonosno, potem je treba »zdravstveni poseg« izvesti tako, da bo omogočil preživetje tega ogromnega korporativnega velikana. In prav to se dogaja z alopatsko medicino.

Zanimivo je, da beseda »alopatija« pomeni – različno trpljenje. Kot boste videli, je današnja alopatska medicina postala zelo invazivna, terapije so pogosto zelo boleče zastrupitve in pohabljanja. Mnoga od teh različnih trpljenj, ki so predstavljena kot »diagnostika« in »zdravljenje«, so izjemno podobna srednjeveškim inkvizicijskim metodam, ki jih je katoliška cerkev izvajala proti heretikom, pa tudi starodavnim žrtvenim obredom. In to ni naključje, saj za tovrstno medicino stoji ista ekipa volkov v jagnječji koži.

Vstop kapitalističen filozofije v medicino

E. Richard Brown je napisal obsežno študijo o tem, kako se je iz presenetljivo zelo povprečnega in slabše plačanega poklica, kakršen je bil medicinski do konca 19. stoletja, začel ustvarjati nadzorovan elitistični poklic, ki bo služil sodobnemu industrijsko-medicinsko-farmacevtskemu zaupanju in jo objavil pod naslovom “Rockefellerjevi čarovniki – medicina in kapitalizem v Ameriki”. Knjiga je bila natisnjena leta 1980, mediji, ki služijo celotnemu globalističnemu korporativnemu poslu, tudi omenjenim farmacevtskim in medicinskim, so jo skušali čim bolj ignorirati.

Kot pove že naslov, za sodobno konvencionalno medicino, ki jo danes vsiljuje in promovira Svetovna zdravstvena organizacija in ki se naslanja le na eno medicinsko šolo – alopatsko, stoji močna Rockefellerjeva zveza (ki vključuje tudi družino). Ta knjiga govori o tem, kako so Rockefellerji združili svoj bančni in naftni posel z medicino.

Za tiste, ki ne vedo, naj opozorimo, da je posel te družine cvetel z ustanovitvijo Standard Oila leta 1870, njen ustanovitelj pa je bil John D. Rockefeller starejši (dedek Davida D. Rockefellerja). Po državljanski vojni v ZDA, kjer je John D. Rockefeller z Andrewom Cargenijem opravil fantastično donosne posle, kjer je s svojo železnico prevažal premog in druge potrebščine sindikalni vojski, se je začel razvoj Standard Oila z novim gorivom – nafto.

Podjetje je hitro postalo tako močno, da je preprosto posrkalo številna podjetja. Leta 1911 je zaradi upora drugih kapitalistov ameriško vrhovno sodišče naložilo Rockefellerju, da razpusti svoje podjetje. To je storil tako, da ga je preoblikoval v poslovanje več sto majhnih podjetij, podružnic, različnih skladov in dobrodelnih organizacij, tako da je še naprej deloval, a kot hobotnica z ogromnim številom nevidnih lovk, za katere je le malokdo vedel, da jih vse poganja kapital Rockefellerja. In to je princip dela, ki še danes deluje v “liberalnem kapitalizmu” – kjer se zdi, da je na “prostem trgu” ogromno podjetij, v resnici pa so vsa na skrivaj vključena in jih upravlja isti lastnik ali kartel.

Danes se najmočnejši tovrstni kartel nahaja v središču Londona, Rockefellerji pa so njegove podružnice v ZDA, na Kitajskem, v Rusiji, Indoneziji, na Kosovu in drugod, pravzaprav se večinoma ukvarjajo z različnimi “umazanimi« posli”.

Ampak tukaj se bomo zadržali le pri njihovem petrokemičnem poslu, ki so ga Rockefellerji povezali z medicino. Verjeli ali ne, zahvaljujoč odkritju nafte je sodobna kapitalistična medicina začela »napredovati«. In najbolj zaslužen za to je William Avery Rockefeller, oče Johna D. Rockefellerja. Zdaj boste videli, kako.

Kako je nafta postala zdravilna?

Ljudje so že od nekdaj uporabljali balzame in mazila za različne bolezni. Ker ima vsak organizem že po naravi sposobnost, da se bori z vsemi možnimi motnjami in se vključi v lastne energijske vire ter aktivira določene biokemične procese v telesu (ki jih medicina imenuje imunski odziv), je logično sklepati, da se vsaka motnja sčasoma pozdravi. Tako so bila razna mazila in vodice pogosto le navidezno uporabno zdravilo za nekaj, medtem ko so se nekateri balzami izkazali za res koristne, vsaj pri lajšanju težav, ki jih povzroča naravno zdravljenje. In ljudje se že stoletja zatekajo k raznim takim “zdravilnim” sredstvom.

Sčasoma so se kot zdravilci izkazali različni čarovniki, ki so se ukvarjali samo s tem delom – izdelovali balzame in razvijali posebne metode, ki so pospešile naravno zdravljenje. In takšne pripravke so potem prodajali za denar.

Po uradni biografiji je bil William Avery Rockefeller potujoči trgovec, ki je med drugim prodajal različne zdravilne eliksirje in mazila. Pravzaprav je malce podrobnejša raziskava razkrila, da je bil William Rockefeller razvpit konjski tat in goljuf vseh vrst, da bi dobil denar, ki ga je nato zlahka porabil za javne hiše in razvrat vseh vrst. “Love roping, love lechery,” pravi stari angleški pregovor. Zaradi takšnega načina življenja je nenehno spreminjal prebivališče in bežal pred zakonom. Bil je obseden z ženskami, zato je imel dve ženi hkrati.

V navskriž z zakonom je prišel zaradi napada na dekle leta 1849, za katerega je bil obtožen, zato je nekaj časa izginil brez sledu in nihče ni slišal ničesar o njem. Denar, ki ga je porabil za ženske, je zaslužil s prodajo nekakšnega čudežnega eliksirja, ki je zdravil “vse vrste tumorjev”, pa tudi odvajala, imenovanega “Wonder Working Liniment”. To mazilo je prodal za dva dolarja na steklenico.

Čudežni eliksir iz nafte

Tako se je nekega dne namesto pogrešanega Williama Rockefellerja pojavil neki doktor William Livingston, ki naj bi prihajal iz Philadelphie. Z Rockefellerjem ga je povezala prodaja istega čudežnega eliksirja in odvajalnega mazila. Pravzaprav sta se dr. Livingston in William Rockefeller pojavljala izmenično z istim pripravkom v različnih mestih. Na to informacijo je prišel preiskovalni novinar in se odločil, da bo to skrivnost malo bolje raziskal in objavil rezultat svoje preiskave v reviji “New York World”. Tako je odkril, da je William Avery Rockefeller umrl 11. maja 1906 v Freeportu v Ilionoisu (po Rockefellerjevi uradni biografiji), v resnici pa je bil pokopan v neoznačenem grobu kot dr. William Livingston.

Vsekakor je ta “dr.” omogočil “hudiču dr. Billu”, kot so ga imenovali, da je še bolje prodajal svoj eliksir za številne bolezni. In bolezni, ki so tedaj pestile, so bile predvsem posledica slabe higiene, slabe prehrane in prekomernega uživanja alkohola. To so bile težave z jetri, driska, zaprtje, bronhitis in razni tumorni izrastki – golša. Seveda je “Dr. Bill” še posebej rad “zdravil” ženske.

Kakšen čudežni eliksir je bil to? Šlo je za kamnito olje (znano kot nafta), ki so ga leta 1842 odkrili v nekaterih solnih vrtinah v Tarentumu blizu Pittsburgha. Nafta je preprosto pritekla izpod globin zemlje in napolnila vrtine, posestnik Samuel L. Kerr pa jo je začel točiti v steklenice, verujoč v njene zdravilne lastnosti. In začel jo je prodajati kot oljni eliksir. Poimenoval jo je “Kero’s Magic Oil”. In lahkoverni ljudje so jo kupili.

Eden prvih trgovcev na drobno, ki je začel kupovati to olje (nafto) pri Kerru, je bil prej omenjeni konjski tat William Rockefeller. Naredil je svojo blagovno znamko in jo imenoval “Rock Oil” ali “Seneca Oil”, kjer je bilo Seneca ime slavnega indijanskega plemena. Vendar pa je naredil najboljšo reklamo za ta izdelek, ko se je začel predstavljati kot “Dr. William Livingston, slavni strokovnjak za tumorje”. Predstavil jo je kot “zdravilo, ki zdravi vse tumorje, razen če je bolezen preveč napredovala”.

Verjeli ali ne, to je začetek enega najbolj dobičkonosnih farmacevtskih podjetij. Danes je zdravljenje raka zlata gos tega posla. In isti oglaševalski stavek je ostal do danes: rak je ozdravljiv, če ni preveč napredoval. To pomeni – “zdraviti” morate začeti takoj! Torej, preden se tumor v svojem razvoju ne ustavi in zapre.

Mnogo let pozneje so sodobni genski inženirji poskrbeli, da se nikoli ne ustavi, in sicer tako, da so v tumorske celice vbrizgali različne rakotvorne mikoplazme. Hudičev zdravnik Bill je uspel prodati eno steklenico olja “za vse tumorje” za 25 dolarjev, kar je znašalo dve povprečni mesečni plači delavcev.

Ta donosen posel s prodajo »čudežnih eliksirjev« je nadaljeval njegov sin John. D. Rockefeller, ustanovitelj najmočnejše naftne družbe Standard Oil (danes je to Exxon Mobile). Standard Oil je tako začel proizvajati še eno čudežno naftno zdravilo, ki se je prodajalo do nedavnega in je podjetju prineslo fantastičen dobiček. Šlo je za “zdravilno” tekoče mazilo, ki se je uporabljalo kot odvajalo. To zdravilo je nastalo s kuhanjem surove nafte, kjer bi nato ekstrahirali lažji del nafte in jo odstranili. Na dnu je ostal debel ostanek parafina, maziva in katrana.

V Standard Oil so ga pakirali v stekleničke in prodajali kot tekoče mazilo, ki je služilo kot odvajalo. “Zdravilo” se je imenovalo z nekim indijskim imenom “Nujol” (kar bi se izgovarjalo nju-ol) in je dejansko pomenilo “new oil”, v nasprotju s “old oil”.

Podjetje, ki ga je izdelalo, se je imenovalo “Stanzo” in je bilo v New Jerseyju. In bilo je del korporacije “Standard Oil”. Edini drug izdelek, ki ga je tovarna Stanzo proizvajala v istih prostorih, je bil insekticid Fleet.

Pravzaprav tudi danes ni razlike med strupi in “zdravili” za Rockefellerje in velik farmacevtski posel. Vse, kar prinaša dobiček in je ekonomično, je zanje koristno. Če je ekonomično proizvajati oboje v istem obratu – je v redu. To je kapitalizem. Zdaj lahko razumete, zakaj je običajno, da lahko preberete opis stranskih učinkov v vsakih navodilih za uporabo sintetičnega “zdravila”. Seveda je veliko teh sintetičnih zdravil še vedno pridobljenih iz nafte.

Da, točno tako. Industrijska »zdravila« z različnimi sintetičnimi molekulami, ki se sintetizirajo s pomočjo alkaloidov (dobljenih iz nafte), niso nič drugega kot razne sintetične kemikalije in so večinoma strupi za človeško telo. Močnejši ali šibkejši. Tako so skoraj vsi stranski učinki »zdravil« čisti simptomi zastrupitve. Nafta iz narave sama po sebi ni strupena.

Kako je postalo povsem normalno, da današnji izobraženi zdravniki takšne kemikalije (ki jih po naravi nikoli ne bi našli v človeškem telesu) predpisujejo kot terapije z zdravili, boste razumeli kasneje.

Pravzaprav je bil tudi “Nujol” zelo dober, saj je iz telesa vzel minerale, topne v maščobah, saj je dobro znano, da mineralna olja ustvarijo oblogo na črevesju in preprečujejo, da bi črevesje absorbiralo vitaminska hranila. Toda tehnologi iz Stanza so prej ali slej prišli na idejo, da bi “Nujolu”, ki se dobro razgradi v maščobah, dodali karoten, in so ta naftni ostanek namočili z zdravim karotenom. Nujol se oglašuje tudi kot odvajalo s karotenom.

Dobiček 10 milijard dolarjev leta 1949

Z enim sodčkom nafte, katere cena je bila dva dolarja, so lahko s proizvodnjo in prodajo Nujola ustvarili fantastičen zaslužek. Tako je lahko “Stanzo” iz enega sodčka nafte po kuhanju napolnil s tem ostankom nafte 1000 steklenic po eno unčo.

Lekarne so to kupovale na veliko po ceni 21 centov za steklenico, Standard Oil pa je stalo le petino centa. In to se imenuje fantastičen posel. Še posebej, če imaš pogum to prodati in, da te na dolgi rok ne skrbi za zdravje ljudi. To je bil zastrašujoče velik dobiček.

Tako je z ustanovitvijo zaupanja veletrgovcev pod nadzorom Rockefellerja od leta 1939 do 1949 počasi rasel posel, vreden 10 milijard dolarjev na leto, zaradi katerega je dinastija Rockefeller že leta 1949 postala izjemno bogata in močna. Danes Rockefeller Pharmaceutical and Medical Trust obrne več kot 200 milijard dolarjev na leto samo za “zdravljenje raka”.

S toliko denarja je lahko Rockefeller plačal kongresnike, senatorje in ministre za zdravje in energijo ter druge politike, ki so sodelovali v zakonodajni in izvršilni oblasti ZDA. Vsi so potem imeli jasno nalogo, da pomagajo pri sprejemanju zakonov in oblikovanju vladnih politik, ki bi temu velikemu podjetju pomagale ohraniti svoj dobiček in monopol nad “medicino”.

Ameriški senator je oglaševal Rockefellerjevo kamnito olje kot zdravilo

Royal S. Copeland je diplomiral iz medicine, vendar nikoli ni delal v praksi. Najraje je imel politiko in denar. Tako je postal odličen kandidat za partnerja v velikem Rockefellerjevem medicinskem poslu. Takoj ko je dobil vodilno mesto v Ameriškem zdravniškem združenju (AMA), je Copeland kot dvojni kongresnik (izvoljen tako kot republikanec kot demokrat) začel s kampanjo za položaj ministra za zdravje v zvezni državi New York.

S tega mesta je začel kampanjo za senatorja, zahvaljujoč Rockefellerjevemu denarju. V času svojega celotnega senatorskega mandata od 1923 do 1938 je Copeland služil izključno Rockefellerjevim interesom. In seveda je kot vpliven človek v medicinski industriji priporočil “Nujol”. Za to reklamo so bili radijski mikrofoni vsako jutro v njegovi ordinaciji, kjer je na začetku uspešnega dneva kot zdravnik priporočal redno jemanje “Nujola” zjutraj.

Človeško črevesje deluje kot po maslu, je bilo glavno oglaševalsko sporočilo. Za to je od Rockefellerja prejel letno plačilo v višini 75.000 dolarjev, kar je bilo več od plače ameriškega predsednika.

Zahvaljujoč Copelandu kot senatorju so tako proizvajalci strupenih barv za lase dobili licenco za svoj izdelek, pod pogojem, da na transportnih škatlah piše, da je strupena… Le katera ženska pogleda, kaj piše na veliki škatli, v kateri so barve zapakirane za veleprodajo?

Copeland je tudi dovolil, da so proizvajalci mila izvzeti iz zakona o obdavčitvi kozmetičnega izdelka, saj bi se, kot je sam trdil, sicer pridružili drugim podjetjem (ki niso bila pod Rockefellerjevim nadzorom) kot največji akterji na kozmetičnem trgu v boju proti zakonu. Zato se milo ne obravnava kot kozmetika.

Če je z Nujolom lahko zaslužil 10 milijard dolarjev na leto, je to bil za Rockefellerja odličen pokazatelj, da bi lahko na desetine ali stotine takšnih izdelkov preplavilo trg. Toda za ta velik posel je bilo treba ustvariti veliko močnejšo mrežo trgovcev. V to mrežo je bilo treba vključiti zdravnike in zdravstvene šole, kar pomeni, da je bilo treba preoblikovati celotno medicino. In to je bil naslednji cilj Rockefellerjevega posla.

Zato je bila najprej ustanovljena fundacija Rockefeller in začela se je njihova »filantropska« dejavnost.

Drugi del članka si lahko preberete tukaj, tretji del članka pa tukaj.

• Avtor: Ivona Živković
• Vir: www.ivonazivkovic.net (objavljeno julija 2012)
• Prevod: Iztok Kokalj