Virus – mitološko bitje, lik računalniške igre ali znanstvena fantastika

Te informacije niso nadomestilo za zdravniški nasvet. So samo za učenje. Samo za necepljene. Cepljeni so potrdili svoje mnenje.

Zanimiv pristop k znanstvenim dejstvom

Wuhan, osrednja Kitajska. Laboratorij BioSafety level 4 (p4), le kaj delajo tam?

Vsak ima pravico do obveščenosti in pravico do mnenja. To ni napad na nikogar, niti na znanost, četudi poteka informacijska vojna s cenzuro. Cenzura obstaja na vseh področjih življenja, tudi v znanosti, kar je sicer zelo nenavadno. V današnjih okoliščinah bi morali biti vsi virusno pismeni. Tu poskušam razjasniti zelo specifične ideje na znanstvenih temeljih. Izpostavil bom določene točke v raziskavah. Podatki v znanstveni literaturi so dostopni, vsak si jih lahko prebere in lahko interpretira po svoje. To ni anti-znanstveno. Znanost je danes dominantna, danes ljudje poslušajo znanstvenike, kot so nekoč poslušali vrače.

Če veliko ljudi zboli na določenem območju, to še ni dokaz o obstoju virusa (npr. Černobil l. 1986), četudi smo tako obveščeni skozi epidemiološka opazovanja. Namen epidemiologije je zbiranje, štetje podatkov, ki so osnova za postavljanje hipotez, ki se testirajo in vodijo do nadaljnjih ukrepov. Samo sledenje epidemiološki sliki še ni dokaz o kužnosti! Sprejeti je potrebno dejstva do katerih pridejo in revidirati svojo teorijo na osnovi novih dejstev.

Največji problem pri COVID-19 je, kje je SARS-CoV-2? Kje je znanstveni dokaz, dokazljiv dokaz? Javno dostopni podatki ne potrjujejo obstoja virusa. Težko je preštudirati vse detajle. Tu je moj pogled, moje mnenje o znanosti, zlasti znanosti o virusih – neznanstvena teorija, intelektualni konstrukt, ki se pod okriljem znanosti, prodaja javnosti kot znanstvena resnica.

Ljudje danes verjamejo znanstvenikom tako močno, da se ne vprašajo kje so dokazi in kakšen smisel imajo ti dokazi. Če so na poročilih ali v časopisu je to dovolj? Tudi če so dokazi samo delni, jih smatrajo za popolne.

Ali se je pojavil čisto nov organizem, ki ga še nismo videli, ki še ni obstajal do dandanes? Kako vemo, da smo odkrili čisto novo fizično stvar? Šele ko imamo stvar samo po sebi, ločeno od vsega ostalega, ko odstraniš vse druge stvari, da ti na koncu ostane samo ta stvar, jo lahko opišeš, določiš njene karakteristike, opazuješ pod mikroskopom, poslikaš…in potem lahko delaš z njo razne eksperimente.

Današnja virologija ima velik problem, da nam pojasni, kje je ta kužni virus. A je to nepremostljiv problem, kljub 100+ milijardam denarjev? Večina ljudi oblikuje svoje poglede na svet na podlagi delnih, nepopolnih informaciji. Delajo se kompromisi, predelujejo se dokazi in sprejemajo se tiste teorije, ki gredo na roko oblasti in določenim močnim strukturam sveta.

Zlati standard (tj. najboljši dokaz, izolacija in purifikacija virusne kulture), virus, je fizična stvar kot je avto, kamen, mačka, žoga… in ni misel, želja, občutek, pojem, računalniški lik… Vse stvari se lahko ločijo ena od druge. Če stvar ne moreš osamiti, potem ne moreš vedeti iz česa je sestavljena ta stvar in kakšne težave lahko naredi ta stvar. Iščemo majhno stvar, ki ima proteinski ovoj in v notranjosti genski material. Osnova virusa je genski material, vedno enake dolžine in enake sestave, enakega zaporedja.

Ne verjamem, da vsi v ta virus verjamemo. Poglejmo dejstva. Pravi vzrok korona krize ni virus SARS-CoV-2, ampak so virologi teoretiki, ki jim je bolj pomembna ideologija kot dejstva. Ateistična religija, ki se je preoblekla v znanost in vse, ki kažemo na dejstva, ki niso v skladu s njihovo teorijo imenujejo teoretiki zarote.

Ali je bil patogeni virus kdaj zares izoliran iz bolnega človeka? Nov »organizem«, ki ga nismo poznali do sedaj. Fizično stvar vedno enake velikosti, vedno enake oblike, vedno enake sestave in vedno z enakim genomom. In seveda v velikih količinah in stabilno v času. Fiksna morfološka enota, ki se ne spreminja. Virusi, kot pato-fiziološki koncept, so se zvlekli v znanost in jih prikazujejo kot znanstveni dokaz, kar ni povezano z znanstveno metodo opazovanja in eksperimentiranja.

Kako lahko dokažejo, da ta novi virus res obstaja, povzroča novo, specifično bolezen in da je ta bolezen nalezljiva? Že zdrava pamet nam pove, da če nimaš virusa, če le-ta ne obstaja kot neodvisna celota, ne moreš dokazovati naprej, (niti da je ta sekvenca absolutno specifična samo za ta virus).

Ali je teorija virusov v bistvu resnična? Zelo malo stvari na začetku poskusa in veliko stvari na koncu, se pravi, da se je virus reproduciral nekje vmes? To ni znanstveno dokazano. Vsaj jaz ne vidim, ne najdem, ne razumem, ne verjamem. Zato se temu reče teorija virusov, ne pa opazovanje virusov. Teorije so proizvod človekovih idej.

Ali so star duhovni koncept izganjanja demonov, zlih duhov in drugih mitoloških bitji predelali v zdravljenje viroz in prodajanje protivirusnih zdravil in cepiv, ker to prinaša velike zaslužke? Znanstvena odkritja naj bi služila ljudem, na pa profitu plačnika. Če znanost ne objavi profitu nevšečen dokaz, ni znanost, ampak biznis. Danes je, na žalost, v znanosti veliko korupcije. Vemo, da je več kot pol člankov prirejenih, a jih še vedno gledamo kot znanstveno resnico.

Ne smemo biti naivni, da so vsi znanstveniki pošteni, da vedno sledijo znanstveni metodi. A je njihov filantropski trud altruistično motivirani v iskanju resnice in v želji najti zdravilo ali rešiti življenje? V znanosti je veliko mitologije, verovanja, ki nimajo potrditve v opazovanju in eksperimentiranju. Že pol stoletja so medicinske raziskave globalni biznis in gonilo ekonomije, četudi so slabo izpeljane in služijo komercialnim interesom. Virologi so tako fleksibilni, da tudi, če veliko stvari ne drži, še vztrajajo v stari teoriji. V matematiki, če ena številka ne drži, rezultat ni pravilen. In če začneš na napačnih osnovah, ne moreš priti do pravega rezultata.

Prva znanstvenica, biofizik, ki je glasno izpostavila ta manjkajoči, a nujno potreben pogoj, čista izolacija, je bila Eleni Papadopulos-Eleopulos, že l. 1998 na 12. svetovni AIDS konferenci v Ženevi (kje je HIV?). »Kje je hepatitis C virus? A ga je kdo videl?« je začel Michael Houghton, soodkritelj domnevnega HCV, na 8. mednarnodni konferenci o HCV v Parizu l. 2001.

Nikoli niso dejansko imeli virusa. Virusa, ki bi ga v celoti dobili iz bolnega človeka in takemu virusu analizirali genom. Tako, da zgodba o virusu je le mitološka pravljica, ki ima podlago v celičnih kulturah. Poudarek je na celični kulturi, ne pa iz bolnega tkiva. Če bi zaradi virusa zboleli, bi ga po teoriji z lahkoto dobili iz bolnega človeka. Vendar takega testa ne delajo, ker vedo da bi dobili negativen rezultat, ker vedo da virusa tam ne bo (ker ne obstaja).

Šokantno, ne ta virus, niti noben drugi virus, ni bi z znanstvenim eksperimentom direktno dokazan.

Zakaj trdijo, da so izolirali virus, ga pa nikoli niso videli? Virologija je zašla iz poti in postala neznanstvena, ne vidi dejstva in neobjektivno interpretira zaključke, ne tako, kot jo vodijo dokazi. Ne nek čuden način, nas ta znanost aktivno vodi stran od dejstev, da bi nas prepričala v viruse in da potrebujemo cepiva. Kadar postavijo svojo idejo in prepričanja pred dokaze in dejstva, to ni znanost. To je lahko zelo nevarno, kar nas vodi v dogmo. Sodobni znanstveniki so ugrabili znanost. Raziskovalni znanstveni duh je zamenjal duh dogmatizma.

Virus paradigma, dogma, ni podprta z znanstvenimi dognanji, so samo izsledki slabo izpeljane znanstvene raziskave. Pomembno je tudi vedeti, da veliko ljudi služni na račun virusov, direktno in indirektno. Še vedno je razpisana nagrada v vrednosti 265.000$ za dokaz o izolaciji (in purifikaciji) SARS-CoV-2.

Da ne bi bili zmedeni, četudi zveni enostavno. Korak za korakom. Vsaka beseda je pomembna.… prvo, a je virus fizična stvar? Izolacija v virologiji pomeni nekaj čisto drugega, kot v drugih znanstvenih vedah. Vprašanje, kako ljudje razumemo izolacijo… zavajajoče za biologijo in zavajajoče za znanost. Samo v virologiji je za izgled čiste oblike uporabljena izolacija in purifikacija, kar je eno in isto. Je samo besedna igra. Lahko imamo različne poglede kaj pomeni izolacija, pri purifikaciji pa ni nesoglasji.

Izolacija skozi zgodovino… svetlobni mikroskop (resolucija 300 nm) je izoliral bakterije, nanofilter je izoliral »filterable virus« bolnega tobačnega lista (1892) in po tem so izolirali še veliko patogenih virusov, videli pa nič, samo kemične reakcije. Tekočine so spreminjali v kristalno obliko (1935) in s tem pokazali, da virus ni živ ampak ekstremno komplicirana beljakovina, ki se lahko multiplicira ali ekstremno enostaven mikroorganizem, ko so beljakovini dodali nukleinsko jedro v 50ih letih. Tudi elektronski mikroskop v 30-40ih letih prejšnjega stoletja ni prinesel preboja v izolacije virusa, ampak so našli samo delce umirajoče celice. Virologija, kot znanost, takrat skoraj umre. Ker so vedeli, kaj hočejo, kaj si želijo za končni rezultat, so spremenili eksperiment na Endersov način (l. 1952) – citopatološki efekt (CPE). L. 1954 dobi zato Nobelovo nagrado. Bakteriofag so uporabili za model, kako naj bi virus v resnici izgledal. Tukaj virologija zaide iz poti direktnega opazovanja narave in virologi so se odločili za »indirektne« dokaze.

CPE, c – cito celica, p – pato poškodba, bolezen, e – efekt efekt. Ustvarijo navidezen efekt delovanja virusa in to lahko poustvarijo kadarkoli, tako dobijo novi virus, novi sev… kar smo že večkrat videli (zika, ebola, svinjska gripa, mers, SARS, HIV). .. po tej pot nas lahko peljejo znova in znova in bomo vedno talci. Te, novodobne epidemije, bi nam ja morale odpreti oči. Ali se iz zgodovine še nismo naučili dovolj?

Vzamejo vzorec (kri, slina…) iz bolnega človeka, ga zmeljejo (supernatant) in ga dajo na minimalno hranjeno (minimum nutrient medium) celično kulturo (opičjo ledvico, rakaste celice, embrionalno tkivo… ) in gledajo, kaj se bo zgodilo, nič … stradajo tkivo in nič se ne zgodi, potem dodajo atb, steroide, zastrupijo tkivo in tkivo razpade na koščke, med temi koščki so tudi koščki genskega materiala in temu »in vitro« procesu dodajanja??? rečejo virologi, da so izolirali!!! novi virus, poskus brez primerne kontrolne skupine. To takoj zmede nepazljivega bralca. V t.i. virusnem izolatu naj bi virusi kar mrgoleli in slika z elektronskim mikroskopom bi to takoj potrdila. Take slike ni.

Ker po CPE v celični kulturi ni samo virus, je potrebno odstraniti večje stvari, sledi filtriranje in potem srednje in potem manjše ločijo s centrifugiranjem in vse nečistoče, dokler ti na koncu ne ostanejo samo enaki delci, ki jih posesaš z mikropipeto. To naj bi bili virusi, ki jih vidiš pod elektronskim mikroskopom. Pod enakimi pogoji bi tudi drugi znanstveniki prišli do istih delcev, virusov. To je edina znanstvena pot do izolacije, to je definicija izolacije, ločiti od vsega ostalega. Če v procesu izolacije zmešaš kakšen drugi genski material (embrionalno, rakasto tkivo…), si v tem trenutku takoj uničil eksperiment. Ne glede, kaj se je zgodilo po tem, postopek ni več veljaven. Končen genski material je lahko od katerekoli vstopne stvari, ne pa samo od »originalnega virusa«. CPE pomeni razpadanje celic, rezultat so delci razpadajočega tkiva, ki pa jih virologi smatrajo za virusne delce. S tem se ne potrdi obstoj patogenega virusa, niti kakšne lastnosti ima in kakšno bolezen povzroča.

Purifikacija naj bi dokončno pomenila dejansko osamitev virusa, da je samo virus v vzorcu, v epruveti, v petrijevki… Zato napišejo, da so izolirali virus in hkrati povejo, da ga niso purificirali (to je trik virologov, da se lahko napiše in izgleda na hiter površni pogled zdravnikov in revizorjev). Del eksperimenta, purifikacija, je unikaten za virologijo, ne pa v znanosti. V slovarju to pomeni v bistvu eno in isto.

Tukaj je potreben elektronski mikroskop za prikaz purificiranega dokaza. Imeti moramo sliko purificiranega virusa, ki kaže SAMO viruse s svojimi karakteristikami, enaka oblika, enaka velikost in nič drugega! To je popolna purifikacija, znanstveni dokaz. Potem lahko raziskuješ ta virus, ta delec, ki ga lahko vidiš samo pod elektronskim mikroskopom.

Zakaj bi sicer obstajal postopek purifikacije?! Brez slike purificiranega virusa dokazujemo nespecifičen fenomen! Nekaj kar bi lahko bilo, nekaj kar si želimo, da bi bilo, rečejo da obstaja. Iz nekaj nespecifičnega narediš specifično. (Sicer se pogovarjamo o verovanju.)

Elektronski mikroskop ne pokaže nič specifičnega, je samo zamrznjena slika ostankov mrtvega tkiva. Vidimo samo delce, ki naj bi izgledali kot virus, nobena biološka celota ni zares izolirana. Nekaj je izgledati kot virus, drugo je gledati virus. Virusni delčki so samo ostanki poškodovane, umirajoče, razpadajoče celice… Vidijo samo encimsko aktivnost, iščejo reakcije s protitelesi. Virologi pa drugačnemu rezultatu poskusa rečejo mutacija. In seveda, dejavniki in vitro niso in ne morejo biti enako kot in vivo.

Tak znanstveni pristop izolacije in purifikacije je mogoč in ga uporabljajo za dokazovanje podobnih struktur (podobna velikost, podobna konsistenca), kot so bakteriofagi, nepatogeni gigantski virus, eksosomi, apoptotične delce… to ni tako težko.

Se pravi, če virusa ne morejo ločiti od vsega ostalega, pomeni, da ga znanstveno ni! Strokovno pa virusi obstajajo, kot se vidi.

Virus je v naslovu, v vsebini teksta pa ga ni. Ali je izolacijski protokol poslovna skrivnost? Trdijo, da je virus, pa ga ne vidijo. Ali se ga sploh da zares izolirati? Ali virus sploh obstaja? Ali je samo mit in legenda skozi zgodovino? Ali je vse samo »in silico«, v računalniku.

Očitno ne moremo začeti razlage z virusom, če nimamo virusnega genskega zaporedja. Prvo bi morali izolirati virus in iz njega dobiti genom, ne pa genom sestavljati iz sekvenc, koščkov genskega materiala. Tako pa naredijo računalniško simulacijo najdenega genskega materiala (in še to iz krajših koščkov). Te majhne koščke računalnik s posebnim primerjalnim programom sestavi, zapolni vrzeli, lahko v več 100000 različnih variant. Nato izberejo eno in rečejo, da je ta taprava. To je »in silico« genom »in silico« virusa. Tako dobijo tudi »in silico« genom novega seva, z rahlo različnim genskim zaporedjem; mogoče je to samo računalniška naključna logika. V bistvu lahko z vsakim zagonom računalniškega programa dobijo novi sev. Program določi celoten genom v nekaj dnevih, analiza nukleotid po nukleotid, bi trajala predolgo (do takrat bi nas virus že vse pobil). Ker je računalnik tako sestavil, v to ne smemo dvomiti. Matematizacija narave?

Nikoli ni bilo celega virusa v telesu ali telesnih tekočinah človeka, živali ali rastlin, kaj šele na tleh COVID oddelka ali na zaščitnih oblačilih, vedno je samo slika iz celične kulture. Prva slika polio virusa z elektronskim mikroskopom nam pokaže samo bele krogce (l. 1953). Prav tako ni bilo celega genoma v telesu. Sodobna virologija nima virusnega genoma, samo umetno sestavljen kalup, »in silico« genom »in silico« virusa; obstaja samo znotraj računalnika, ne pa v realnosti.

Celoten genom virusa niso nikoli izolirali, ker je to produkt človeške domišljije. Prav tako, čemur je Salk rekel polio virus, je samo umetni izdelek laboratorija. Postopek za samosleplenje, za samozavajanje, čista iluzija. Tak genom ni bil nikoli viden v realnosti. Zato danes potrebujejo šablono, predlogo, model, osnovno zaporedje, vzorec iz virusne genske banke, za orientacijo kam postaviti sekvence, kam pašejo ti koščki v osnovno zaporedje. Za kontrolo ne uporabijo osnovno zaporedje kakšnega drugega virusa, kjer bi ravno tako sestavili koščke v predlogo.

To ni osamljen primer virusa v moderni zgodovini ali osamljen primer računalniškega modela realnosti. Če se pojavi v medijih, še ne pomeni, da je to resnica! Zato se je potrebno vprašati, kakšna je vrednost njihovih raziskav, za kaj so porabili ogromno davkoplačevalskega denarja.

Glavno vprašanje je zakaj potem ljudje zbolijo? Kaj povzroča te težave? Ker nimamo trdne razlage za vzrok težav, sprejmemo to, neznanstveno, napačno, o kužnem virusu? Moramo biti boljši medicinski detektivi, ne pa samo komercialisti industrije. Ne pišem, da rak ne obstaja, ali pa da gripa ne obstaja, da ljudje ali živali ne zbolijo, ampak ali imamo znanstveni dokaz, da je vzrok virus. Kaj se prenaša med ljudmi, ampak očitno ne dosledno, ne predvidljivo, ne prepričljivo? Ali se kaj dogaja z ljudmi? Če ni virusa, potem ne moreš zboleti za virozo? Vzrok mora biti kaj drugega, to je osnovna logika. Nihče ne ve vzroka za vse bolezni. Če ne iščemo drugih vzrokov bolezni, ampak ostajamo pri virusu, ne more narediti pravih potez. In ta zgodba se ponavlja, znova in znova. Naredimo nekaj znanstvenih poizkusov in ugotovimo, zakaj zares ljudje zbolijo. To ja ni težko, npr. vitamini, minerali, dodatki hrani in pijači, industrijski strupi, pesticidi, 5G oz. elektrosmog…? Kar se mene tiče, virusov ni, viroze pa so. Biologija je še daleč, da bi raziskala vse kompleksnosti živih organizmov, še posebej informacijske mašinerije celic. Če verjamete v viruse ali pa ne, sploh ni pomembno. Ni znanstvenih dokazov, da obstajajo.

Morali se bomo soočit z zgodovino, marsičesa na novo naučiti, dati duška domišljiji… Kaj je bolezen in kaj je zdravje? Samo materialistične interakcije, nič duha, samo vreča mineralov in proteinov v vodi, nič vesti.

Če bi imeli samo virus in nič drugega, potem bi lahko inokulirali drugo žival ali človeka in opazovali, če enako zboli.

OK, virusa ni, torej, kaj se dogaja med/z ljudmi? Ljudje se sporazumevamo tudi drugače, ne samo z besedami, pogledi in gestami. Ljudje si delimo veliko stvari. Ženske, ki živijo skupaj, lahko menstruirajo istočasno, smeh in zehanje je nalezljivo, skupinska žalost na pogrebih, feromoni so v zraku, lahko imamo tudi iste misli. Tudi tako si lahko delimo stvari, ki so biološko pomembne. Ob dobrem vicu, se nasmejimo in zato na poseben načina predihamo pljuča. Nismo samo vreča biološkega materiala, kjer potekajo samo biokemične reakcije, imamo tudi duhovno, spiritualno komponento. Naši možgani so bolj skrivnostni kot skrivnosti vesolja. Podobni organizmi, ki so izpostavljeni podobnim pogojem, odreagirajo podobno oz. z drugimi besedami, podobne slabe navade privedejo do podobnih simptomov.

Viroza je celični način izločanja strupov. Huda viroza pomeni, da telo res rabi pomoč pri zdravljenju. Viroza je lahko biološki indikator industrijskega onesnaženja. Simptomi, normali odziv na nenormalne pogoje, so izraz telesa, da se zdravi, ustvarja manj nevarno okolje in ima težave pri odstranjevanju odpada. Simptomi pokažejo kako skrbimo za svoje telo in duha v času. Lahko pomeni tudi pomanjkanje česa pomembnega.

Ne vidimo lastne odgovornosti za svoje zdravje in za vse radi obtožimo naravo. Mogoče so nas pa tako naučili, ker se jim splača? Mogoče opazimo, da smo največja grožnja samemu sebi, ne pa drugim. Če bi le znali zares prisluhniti telesu, razumeli govorico telesa, kaj nam telo sporoča skozi simptome, bi lahko samokritično videli kakšen zrak dihamo, kakšno vodo pijemo, kaj jemo, kaj gledamo in poslušamo, kakšne misli imamo…

In tako politiko bi si vedno želeli, da tako aktivno, večkrat na dan, z mediji skrbi za zdravje svojih državljanov skozi cel mandat. A zgodovina pravi drugače. Ampak zakaj hočejo cepiti na milijone zdravih ljudi, medtem ko na stotine pomoči potrebnih težko pride do zdravnika? Mediji, pod vodstvom vlad in v odvisnosti od marketinškega denarja, ne omogočajo odprete debate med različnimi pogledi. Številke so bolj pomembne kot ideje. Zdravstvo je postalo COVID-zdravstvo. Profesure so bolj pomembne kot pacienti. Kje in kdaj je Drosten dobil zaporedje, da je lahko naredil test? Nimajo virusa, ne morejo imeti virusnega genoma, kaj šele novi sev.

Upam, da je korona efekt pravi čas, da se iz vsem znane evidence-based-medicine, kar poslušamo v javnih mediji opinion-based-medicine in kar so nas naučili expert-based-medicine, preusmerimo v science-based-medicine, ki vidi človeka v težavah, pacient-oriented-medicine, na pa samo zaslužek profit-based-medicine. Ne smemo strašiti ljudi, če nismo prepričani, da je ta delček res vzrok bolezni. Zdravnik je lahko tudi nocebo (seveda, tudi placebo). Slabi izgovor bi bil, da je vse potekalo tako hitro, da ni bilo časa pregledati dokazov.

Pravi virus pa je znanstvena fantastika v cepivu, ker mRNK S proteina sigurno ni. Mogoče je mRNK TRPV? Seveda, poslovnih skrivnosti ne poznamo. Virologi pretirano zaupajo v modele, in silico. Delce genetskega materiala, ki jih naše celice same (endogeno) proizvajajo ob stresu, strahu, zdravilih, lakoti, drogah, cepivih, virologi razlagajo kot viruse, ki so prišli od zunaj. Seveda, brez znanstvenih dokazov. In cepimo se proti samemu sebi? Ali je mogoče cepivo namenjeno označevanju ljudi?

Če damo dovolj denarja za zdravstvo, a bomo rešeni pred vsemi boleznimi? Ali je potrebno v osnovne šole uvesti poseben predmet logika in interpretacija rezultatov? Za razmisliti je, lahko rešimo kakšno življenje.

Vse je čisto enostavno, dokler ne začneš študirati. Opazovanje-eksperiment-meritve-dokazi.

Samo besede »zaupam stroki«, »verjamem strokovnjakom« ali »častna Titova« niso dovolj. NULLIUS IN VERBA.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča inštitucije za katero dela.

• Avtor članka: Gregor Knafelc, dr. dent. med.