Vloga eksosomov pri lažno pozitivnih rezultatih PCR testa za določanje SARS-CoV-2

Avtor strokovnega članka je Igor Khmelinskii s sodelavci in je bil objavljen v reviji The Lancet respiratory medicine. Prispevek v recenziji pred izdajo od novembra 2021 (zaradi nespecifičnosti PCR testov za virusno RNK v klinični praksi »in vivo« po končani pandemiji lahko umetno ustvarimo dodatne izbruhe). Z avtorji članka je Daniel Roytas (The Humanely podcast iz Avstralije) naredil tudi intervju.

Povzetek

Ozadje: Med pandemijo kovida-19 smo bili večinoma osredotočeni na preprečevanje širjenja bolezni s testiranjem in odzivom. Odločitve posameznih nacionalnih vlad so temeljile na statistiki odkrivanja okužb s PCR testi, ki se uporabljajo za opredelitev števila (i) okuženih oseb s SARS-CoV-2, (ii) hospitalizacij zaradi kovida-19 in (iii) smrti zaradi bolezni kovid-19. Ti statistični podatki temeljijo na predpostavki, da so testi PCR skoraj 100 % resnični detektorji okužb. V prispevku opisujemo alternativno razlago, skupaj s prepričljivimi dokazi, da so lažno pozitivni rezultati do neke mere izkrivili statistiko primarnih izbruhov in predstavljajo skoraj celoten drugi izbruh in tudi kasnejše očitne vrhove izbruha kovida-19 v različnih državah.

Metodologija: Iz objavljene literature z rezultati PCR testov smo pripravili izvlečke na podlagi grafičnih podatkov, ki razkrivajo dokaze o visokem odstotku lažno pozitivnih rezultatov. Pripravili smo pregled vloge eksosomov pri imunskem odzivu na vse respiratorne virusne okužbe in njihov učinek na PCR teste. Domnevamo, da so eksosomi, ki jih sprožijo vse virusne okužbe dihal, v veliki meri odgovorni za pozitivne rezultate PCR testov. Preizkusili smo alternativno razlago glede skladnosti z empiričnimi epidemiološkimi trendi, ki jih je objavila WHO.

Ugotovitve: Ugotavljamo, da podatki PCR testiranja za drugi in vse naslednje izbruhe pandemije kovida-19 kažejo, da gre večinoma za artefakte lažno pozitivnih rezultatov PCR testa. Alternativna razlaga zagotavlja bolj dosledno razlago znane epidemiologije kovida-19 kot dosedanja soglasna predstava o izjemno nalezljivih in hitro mutirajočih virusih.

Interpretacija: Sekvenco RNK, ki jo določamo z rutinskimi PCR testi, pripisujemo sekvenci SARS-CoV-2. Ta sekvenca v resnici pripada RNK eksosomov, ki jih sproščajo človeške celice zaradi odziva imunskega sistema na napad kateregakoli od respiratornih virusov. Tako RNK eksosomov izkrivlja rezultate PCR testa. Zaradi specifičnosti testov za RNK eksosomov imajo PCR testi ničelno specifičnost »in vivo«, hkrati pa kažejo odlično specifičnost »in vitro« (uporabili so čiste vzorce drugih respiratornih virusov, ki niso dali odziva). Nizko stopnjo učinkovitosti cepiv lahko razložimo z napačno identifikacijo RNK, saj ta ne pripada RNK SARS-CoV-2, ampak gre za RNK človeških eksosomov.

Ossónoba Philosophical Society (OPS) raziskuje aktualna vprašanja v fizikalnih, kemijskih in bioloških znanostih, v skladu z znanstveno metodo, objektivno, in ne glede na kakršen koli finančni motiv, politični nazor oziroma kakršne koli subjektivne pritiske.

Uvod

Nedavno je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) objavila dokument (1), ki je opozoril na pomen lažno pozitivnih rezultatov testov verižne reakcije s polimerazo (RT-) z reverzno transkripcijo (PCR) za virus SARS-CoV-2, ki velja za povzročitelja bolezni dihal, splošno znane kot kovid-19. PCR testi se uporabljajo za neposreden pregled prisotnosti virusne RNK, ki jo bo mogoče zaznati v telesu, preden se pojavijo protitelesa ali simptomi bolezni. Med testiranjem PCR za SARS-CoV-2 se v nazofaringealni vzorec v laboratoriju dodajo snovi, znane kot reverzna transkriptaza ali DNA polimeraza. Te snovi delujejo tako, da naredijo številne kopije katerekoli virusne RNK, ki je lahko prisotna v vzorcu.

S posebej zasnovanimi primerji in sondami, ki se pritrdijo na določena zaporedja genskega zapisa virusa, s tem postopkom pomnožijo toliko kopij RNK, da dobijo pozitivni rezultat, če je v vzorcu prisoten patogen. Publikacija WHO (1) je opomnila, da razširjenost bolezni spreminja napovedno vrednost rezultatov testov. Ko se razširjenost bolezni zmanjšuje, se poveča tveganje za lažno pozitivne rezultate. Kar pomeni: «da se verjetnost, da je oseba, ki ima pozitivni rezultat (odkrit SARS-CoV-2), resnično okužena s SARS-CoV-2, zmanjšuje, ko upada razširjenost bolezni, in to ne glede na deklarirano specifičnost testa”. Alarmno obvestilo WHO so potrdili s terensko študijo v Angliji (2).

Laično rečeno, tehnične specifikacije, ki jih zagotavljajo proizvajalci testov, postanejo neznatne pri nizki razširjenosti SARS-CoV-2. Proizvajalci lahko trdijo, da je njihov test 100 % specifičen za virus SARS-CoV-2. V primerih, kadar je razširjenost SARS-CoV-2 v populaciji nizka ali celo nič – kar se lahko zgodi tudi sezonsko – pa specifičnost testa pade na nič, saj je takrat vsak pozitivni rezultat napačen, oz. lažno pozitiven (3). Pri tem je potrebno upoštevati, da je WHO že od začetka pandemije razglašala, da so potrebna obsežnejša testiranja (4), ki pa bi lahko povzročila vedno ponavljajoče se neresnične „izbruhe kovida-19′. Opozorilni signali že imajo pomembne posledice za javne zdravstvene ustanove, kar bi lahko imelo daljnosežne škodljive učinke, ne le na javne zdravstvene službe, ampak tudi na splošno gospodarstvo, politične odločitve, ki temeljijo na statistiki PCR testov. Na začetku izpostavljamo 4 ugotovljena dejstva (1-4):

1. Ne glede na specifičnost testa, ki jo deklarira proizvajalec testa, PCR testi dajejo lažno pozitivne rezultate v znatnem številu;
2. Delež lažno pozitivnih rezultatov narašča, kar se lahko napačno tolmači kot razširjenost virusa SARS-CoV-2, čeprav bolezen v populaciji upada, npr. zaradi sezonskih bolezni dihal;
3. V primeru nične razširjenosti bolezni (ki jo povzroča domnevni virus SARS-CoV-2) bodo vsi pozitivni rezultati PCR testov neizogibno lažno pozitivni; torej,
4. PCR testi ne bodo nikoli pokazali, da je virus SARS-CoV-2 izginil v obtoku, saj se bodo lažno pozitivni rezultati pojavljali v neskončnost in kazali na prisotnost virusa.

V skladu s tem smo raziskali bolj verodostojno razlago za razvoj podatkov o pandemiji kovida-19 od leta 2019, ki temelji na alternativni razlagi, da imajo eksosomi vlogo pri lažno pozitivnih rezultatih bolnikov, ki v resnici niso nosilci virusa SARS-CoV-2. Ugotavljamo, da prevladujoča razlaga rezultatov PCR testiranja ne vzdrži znanstvenega nadzora v luči eksperimentalnih ali dejanskih opazovanj.

Raziskave so v naslednjem kontekstu

Dokazi pred študijo	Dodana vrednost te študije
Zdi se, da pandemijo kovida-19 povzroča zelo nalezljiv in hitro mutirajoči virus. Nove različice se hitro pojavljajo povsod po svetu, kar povzroča nove izbruhe bolezni, vključno z obolevanjem že cepljenih oseb in s ponavljajočimi obolenji oseb, ki so že prebolele kovid-19. Posledica tega je, da je pandemija neskončni cikel novih izbruhov bolezni, množičnega testiranja in cepljenja.	Prvi val kovida-19, ki naj bi se marca 2020 razširil v Evropi in ZDA, naj bi bil v veliki meri resničen, medtem ko naj bi bili vsi naslednji izbruhi le artefakt, ki se je pojavil zaradi lažno pozitivnih rezultatov PCR testov oz. ker ti testi ne kažejo na prave oz. pomembne stopnje prisotnosti virusa v populaciji. To pomeni, da lahko varno ustavimo PCR testiranje in množično cepljenje zdravih ljudi ter odpravimo omejitve.

Eksosomi

Pomembna vloga eksosomov pri delovanju imunskega sistema po tem, ko dihala napadejo virusi ali bakterije, je v znanosti že uveljavljena (5), čeprav vse njihove funkcije in molekularni mehanizmi še niso dokončno preučeni (6). Kadar so celice napadene s strani virusa ali bakterijskega toksina, le-te tvorijo eksosome. Tvorba teh pa je očitni signal, da se mora aktivirati imunski sistem. Eksosomi so strukturno podobni virusu gripe in vsebujejo tudi nekaj informacij v obliki RNK.

Vsebujejo pa tudi proteine, ki eksosomu zagotavljajo strukturno celovitost in na podlagi katerih jih celice imunskega sistema tudi prepoznajo. Tako pojav eksosomov tudi pri okužbi dihal očitno sproži imunski odziv (5,6). Sprožilec lahko vsaj delno vključuje tudi posamezne epitelijske celice dihalnih poti. Ugotovljeno je namreč bilo, da eksosomi vsebujejo virusne beljakovine, vendar ne na začetku bolezni. To kaže na to, da je potrebna predhodna interakcija z imunskim sistemom. Tujo virusno RNK celica identificira tako, da jo primerja z lastnim genetskim materialom. Takšna funkcija pa zahteva druge specializirane celične ustroje, ki so nezdružljivi z normalno fiziološko funkcijo epitelijskih celic.

Informacije, ki jih vsebujejo RNK eksosomov epitelijskih celic dihalnih poti, pa celice imunskega sistema prepoznajo. S tem dobijo informacijo, kje v telesu je prišlo do napada patogena in tako omogočijo imunskemu sistemu, da pripravi svoj ciljno usmerjeni odziv. Struktura eksosomske RNK je tako neodvisna od vrste patogena, razlikuje pa se v skladu z edinstvenim genomom bolnika (in lokacijo v telesu).

Razlike med posameznimi genomi bolnikov pojasnjujejo več opažanj, ki jih soglasna hipoteza pripisuje posebnim lastnostim SARS-CoV-2. Dejansko bi vsak test povzročil negativni rezultat za tiste eksosome, katerih RNK se razlikuje od tistih, ki so jih uporabili za razvoj testa. To pojasnjuje tudi dejstvo, da so na Kitajskem poročali o 40 % lažno negativnih rezultatov na začetku pandemije pri bolnikih s klasičnimi kliničnimi simptomi kovida-19. Po drugi strani pa sekvenciranje virusne RNK na lokacijah, ki so daleč od Kitajske, nujno razkriva nove seve eksosomov, ki jih povzroča humana genetska raznolikost, in jih napačno opredeljujejo kot nove različice SARS-CoV-2. Po razvoju in uvedbi testov za te vrste eksosomov se tako različice virusa odkrijejo povsod po svetu, kar ustvarja napačen in grozljiv vtis o njihovem hitrem širjenju. Navidezna hitrost pojavljanja novih različic je tako omejena le z zmogljivostjo sistema za testiranje. Pri tem je potrebno upoštevati tudi to, da obstaja veliko različnih človeških genomov na različnih geografskih lokacijah zaradi sodobne mobilnosti prebivalstva.

Vendar pa testi, ki so specifični za določene različice, povzročijo tudi lažno negativne rezultate pri bolnikih, katerih genomi se razlikujejo od ostalih v populaciji. Eksosomski izvor RNK, ki se pripisuje SARS-CoV-2 in njegovim različicam, pojasnjuje dejstvo, da so testi PCR uporabljeni na bioloških vzorcih bolnikov, in so popolnoma nespecifični glede virusa. Dejansko so ti testi specifični za eksosomsko RNK, ki verjetno ne nosi informacij o virusu, kot je navedeno zgoraj. To po drugi strani pojasnjuje pojav napačnega diagnosticiranja, ki se kaže v neštetih opažanjih. Najpomembnejša od njih so našteta in razčlenjena v članku.

Razlaga opažanj

Nekatere primere infekcij opisujemo kot »povečanje lažno pozitivnih rezultatov zaradi obveznega kontaktnega testiranja« (FPMCCT), za kar menimo, da ne potrebuje nobene razlage, saj je dobro razloženo v prispevku WHO januarja 2021 (op. prev.: testiranje asimptomatskih oseb, nedefinirano število ciklov PCR, ki ločujejo pozitivne od negativnih rezultatov…). Drugi lažno pozitivni rezultati pa so eni od ključnih elementov, ki jih prispevek opisuje in so opisani kot posledica bolezni, ki so povzročene z drugimi sezonskimi respiratornimi virusi, vključno z gripo tipa A in B, rinovirusi, ki povzročajo običajen prehlad, humani korona virusi,…(7). Vsi ti so bili napačno diagnosticirani zaradi uporabe napačnega PCR testa proti SARS-CoV-2, skoraj v 100 %. (MDSCV: MisDiagnosed by PCR tests as SARS-CoV-2). Ta fenomen je podrobneje opisan v nadaljevanju.

Sledeči dokumenti so bili objavljeni v glavnih medijih in preverjeni z Our World in Data (8) v primeru, da so bili podatki kvantitativni. Vrstni red, v katerem podajamo sledeča pomembna vprašanja, je nepomemben.

Vprašanje/Odgovor WHO	Razlaga avtorjev OPS*
1) Nove različice, kot so različica Alfa iz Anglije, Beta iz J. Afrike in Delta iz Indije, se hitro širijo po svetu in povzročajo nove vale pandemije kovida po svetu. Sprašujemo se, če se virus širi preko asimptomatskih prenašalcev, ki jih PCR test še ni zaznal in je zato ljudi potrebno še bolj množično testirati, da bi pravočasno izolirali in uvedli karanteno za vse prenašalce virusa?	Ko uporabimo PCR test za določanje novih različic, se pojavijo lažno pozitivni rezultati zaradi MDSCV, ki ga je še ojačal FPMCCT, ki povzroči eksponencialno rast lažno pozitivnih in navidezni izbruh novih različic na vseh lokacijah, kjer se testiranje izvaja.
2) Prebolevniki in cepljeni ponovno zbolevajo za SARS-CoV-2 oz. njegovimi različicami. Ali je možno, da virus mutira tako hitro, da pridobljena imunost, bodisi naravno ali s cepljenjem, ne more preprečiti ponovne okužbe?	Pozitivni rezultat je lahko lažen pri cepljeni in preboleli osebi. Tako da ne moremo potrditi niti tega, da je oseba s statusom prebolevnika zares imuna oz. da je cepljena oseba zares okužena s SARS-CoV-2.
3) Več testiranj ne zmanjša razširjenosti SARS- CoV-2; npr. Lizbona je uvedla brezplačni program testiranja, vendar pa je s tem le dvignila delež novih primerov v primerjavi z ostalimi predeli Portugalske. Lizbona je veliko mesto, kjer se virus širi s pogostejšimi kontakti. Ali je zares potrebno še več testiranj z namenom, da bi izolirali oz. uvedli karantene za vse asimptomatske prenašalce?	Brezplačno testiranje vodi k večjemu številu testiranj. Bolj ko testiramo, več lažnih rezultatov dobimo s FPMCCT in s tem povzročimo eksponencialno rast v diagramih, ki prikazujejo izbruh. Lizbona je tako pri drugem valu prikazovala večje številke kot so jih prikazovali kjerkoli v EU mestih.
4) Rizični stiki novih primerov v drugem valu in v kasnejših niso več izsledljivi, saj jih je preveč. Nemogoče je odkriti vse asimptomatske prenašalce. Ali je testiranje potrebno za zaustavitev pandemije?	Ker se pozitivni rezultati pojavijo tudi pri primerih, ki niso bili nikoli v stiku z virusom, ne morejo biti izsledljivi.
5) Frekvenca prenosa: večina prenosov SARS-CoV-2 se je zgodila znotraj gospodinjstva, saj se doma ljudem ni treba izolirati drug od drugega. Ali so bili ukrepi uspešni pri zmanjševanju prenosa virusa zunaj družine?	Ponavljajoče se testiranje družinskih članov, ki so v stiku z bolniki, proizvede še več lažnih SARS-CoV-2 pozitivnih rezultatov kot običajno. Tako ukrepi ne morejo vplivati na število lažno pozitivnih oseb, niti na navidezni razvoj novih izbruhov kovida-19.
6) Strogost omejitev pri stikih ne vpliva na obseg pandemije, kar se je izkazalo v drugem in vseh naslednjih izbruhih. Kot primer navajamo Švedsko (najohlapnejši ukrepi) z Nizozemsko (najstrožji ukrepi). Ali je SARS-CoV-2 tako nalezljiv, da je sposoben prodreti kljub vsem ukrepom in razviti še en popoln izbruh?	Število lažno pozitivnih oseb narašča s številom opravljenih testov, ni pa odvisno od ukrepov. Tako je navidezni izbruh odvisen le od zmogljivosti testiranja. Glede tega so si enotne vse članice EU. Švedska in Danska imata v tem smislu statistično primerljive rezultate.
7) Dinamika izbruha v prvem valu se je razlikovala od vseh nadaljnjih izbruhov pandemije. Ker ukrepi niso bili uvedeni dovolj hitro, je to vplivalo na dinamiko prvega vala, ki je bil podoben klasičnemu valu gripe: prve 4 tedne je število naraščalo in zadnjih 7 tednov upadalo. So se vsi nadaljnji izbruhi zaradi ukrepov razvili počasneje?	Dinamika prvega vala je imela klasično dinamiko gripe in ni bila odvisna od ukrepov, vključno z lockdowni. Prav tako dinamiko so opazili pri gripi tipa A (H1N1) leta 1918 v ZDA. Pri vsakem naslednjem valu je bilo opaziti počasnejšo dinamiko zaradi vpliva MDSCV, ki jo je še ojačal FPMCCT.
8) Stopnja umrljivosti je bila za desetico nižja v kasnejših izbruhih glede na prvega. Ali se virus SARS-CoV-2 hitro razvija in postaja s časom manj smrtonosen in hitreje prenosljiv?	Večina diagnosticiranih primerov v naslednjih izbruhih je bilo napačnih (MDSCV, ki jo je še ojačal FPMCCT), ne glede na dejansko prisotnost SARS-CoV-2. Statistika umrljivosti je bila zato napačna glede tega, da so vzrok pripisali napačnemu virusu, ali pa sploh ni bila zaradi virusa.
9) Hitrejši pojav različic virusa SARS-a po vsem svetu v primerjavi z virusom gripe onemogoča ustvarjanje trajne imunosti. Je zaradi tega potrebno pogostejše cepljenje? Npr. v Rusiji priznavajo pridobljeno imunost s cepljenjem le za pol leta. Ali je zato potrebna še strožja izolacija in politika distanciranja, da bi ustavili razvoj različic?	Različice virusa se pojavljajo hitreje zaradi MDSCV, ki ga je še ojačal FPMCCT. Vsak PCR test, ki je občutljiv za določeno različico, tako ustvarja lažno pozitivne rezultate in navidezni izbruh, v primeru da se uporablja za množično testiranje.
10) Obolevanje zaradi preostalih virusov, ki napadajo dihala, vključno z virusom gripe tipa A, B, se je v času širjenja virusa SARS-CoV-2 drastično zmanjšalo glede na podatke v WHO-FLUNET. Ali so bili javno zdravstveni ukrepi uspešni pri preprečevanju prenosa preostalih virusov, ne pa pri SARS-CoV-2, katerih širjenje se je nadaljevalo ne glede na vse poskuse preprečevanja?	Vsi bolniki s simptomi kovida so bili testirani s PCR na okužbo s SARS-CoV-2. In če je bil ta test pozitiven, niso bila izvedena nobena nadaljnja testiranja. Zaradi MDSCV se je tako povečalo število na kovid pozitivnih bolnikov, ki bi lahko imeli tudi okužbo s katerim koli drugim virusom.
11) V Izraelu in v Angliji je bila precepljena skoraj vsa populacija odraslih oseb, pa je kljub temu prišlo do izbruha skoraj naenkrat, tj. 28.06.2021. Ali SARS-CoV-2 mutira tako hitro, da cepiva niso več učinkovita proti novim različicam?	Izbruh v Izraelu in Angliji je posledica lažno pozitivnih rezultatov (MDSCV, ki ga je še ojačal FPMCCT). Cepljenje zato nima nobenega vpliva.
12) Kitajska ni imela nobenega resnega izbruha. Ali so bili strogi javno zdravstveni ukrepi na Kitajskem uspešni pri odstranitvi SARS-CoV-2? Ali je zaradi tega potrebno, da se testira in uvede karanteno pri vstopu v državo za vse ljudi, ki vstopijo v državo?	Kitajska je bila uspešna v svojem boju proti kovidu in je zato ukinila množično testiranje. Z ukinitvijo množičnega testiranja je tudi manj lažno pozitivnih rezultatov in zato tudi ni bilo izbruhov.
13) Indija je začela z množičnim testiranjem poleti 2021, kar je povzročilo hitro naraščanje števila obolelih za kovidom. Ali je testiranje pomagalo pri odkrivanju večine primerov, kar je hkrati tudi pripomoglo k izolaciji in izkoreninjenju bolezni?	Večje kot je število testiranih oseb, večje je število lažno pozitivnih (zaradi MDSCV, ki ga je še ojačal FPMCCT. ). To ustvari navidezni izbruh, ki je omejen le z zmogljivostjo sistema za testiranje (koliko testo lahko v laboratoriju analizirajo na dan).
14) Asimptomatski primeri kovida-19 so zelo pogosti, kar pomeni, da je odkrivanje in omejevanje bolezni zelo težko. Če se SARS-CoV-2 “skrije” v organizmih asimptomatskih prenašalcev, v katerih jih je nemogoče odkriti, ali bo zato potrebno še več testiranja za boj proti pandemiji?	Večina asimptomatskih prenašalcev je lažno pozitivnih (zaradi MDSCV) in ne skrivajo v svojih telesih nobenega primera SARS- CoV-2. FPMCCT je tisti, ki povzroča eksponencialno rast lažno pozitivnih in posledica je navidezni izbruh.
15) Prvi val bolezni kovid-19 se je pojavil spomladi leta 2020, kar je običajno za sezono humanih korona virusov, vendar se je ta izbruh razlikoval od prvega spomladi leta 2021. Ali se lahko izbruhi pojavijo v kateremkoli obdobju zaradi svoje visoke nalezljivosti in s svojimi različicami?	Prvi val je bil resničen, izravnal pa ga je val naslednjih lažno pozitivnih rezultatov. Vsi naslednji valovi so bili povzročeni z drugimi povzročitelji, dodatno je to napako še ojačal FPMCCT, in tako povzročil navidezni izbruh pri vsakem pojavu naslednjega sezonskega virusa.
16) Razmerje število umrlih: število infekcij je dramatično upadlo, tako da marca 2021 ni bilo več presežnih smrti. Ali virus res mutira tako hitro in sčasoma postaja bolj nalezljiv, vendar manj smrtonosen?	Drugi in vsak naslednji val je bil povzročen z drugimi virusi, ki povzročajo dihalna obolenja, ki pa niso tako nevarna oz. imajo stopnjo umrljivosti nično.
17) Cepljenje je neučinkovito, glede na dinamiko naslednjih valov (zadnji val v VB 07/2021). R vrednost se ne spreminja… Pri 70% precepljenosti bi pričakovali počasnejšo rast, R’ = 0.3R. V nekaterih primerih so zadnji izbruhi celo bolj množični. Ali se virus širi tako hitro, da pušča obstoječo imunost zadaj, tako da na nove izbruhe cepljenje ne vpliva?	Trenutne izbruhe povzročajo sezonski virusi (navidezna okužba je zaradi MDSCV, ki ga še ojača FPMCCT). Sezonskih virusov pa cepljenje ne ustavi.
18) Bolniki z virusnimi pljučnicami večinoma nimajo pozitivnega SARS-CoV-2 PCR testa (možnost za to je okoli 40%). Ali se med potekom bolezni virus umakne tja, kjer ga z vzorčenjem ne moremo doseči in to vodi do negativnega rezultata?	PCR testi ne zaznajo virusa ampak zaznajo odgovor, ki ga proizvedejo človeške epitelijske celice dihal po kontaktu z virusom. RNK, ki je prisotna pri tem odgovoru (eksosomi), se med posamezniki razlikujejo in zato jih test pri nekaterih bolnikih ne zazna. Pri tem testu ni visoka le stopnja lažno pozitivnih rezultatov, prisotna je tudi visoka stopnja lažno negativnih rezultatov.
19) Pozitivni rezultati so se ponavljali pri ljudeh, ki niso nikoli zboleli in so bili ves čas izolirani, več mesecev. Ali lahko virus zelo dolgo preživi v osebi, ki je brez simptomov in se tako prenaša na ostale osebe in prelisiči sistem testiranja?	Ker test ne zazna virusa, ampak odgovor, ki ga človek razvije v epitelijskih celicah dihal zaradi okužbe z virusom (glej razpravo spodaj), se lahko pozitivni odziv na testu ohranja še tedne po tem, ko je virus že očistil iz telesa.
20) Direktiva WHO, da naj se testiranje prične, je bila naznanjena februarja 2020, saj se virus širi izredno hitro in se je bolezen pojavila že marca 2020 v zahodni Evropi, ZDA in povsod drugod po svetu, prenašali pa naj bi ga asimptomatski prenašalci. Ali je bil virus razširjen v večini držav, še preden se je pričelo testiranje?	Na začetku je test zaznaval večinoma druge viruse, ki povzročajo dihalna obolenja. Zato je imel raznos virusa SARS-CoV-2 manj vpliva na prvi izbruh v zahodni Evropi in ZDA. Ostale države pa še niso imele na voljo teh testov, zato je navidezni začetek epidemije v teh državah imel zamik.
21) Julija 2021 je prišlo do izbruha kovida v Evropi, pri katerem je več bolnikov, starih od 30-50 let, potrebovalo bolnišnično zdravljenje. Ali se je zelo nalezljiva različica Delta po svetu tako hitro razširila, da cepljenje ni pomagalo?	Kar smo opazili v tem primeru, je bila bolezen, ki je bila povzročena s cepljenjem. Ljudje, ki so cepljeni proti celicam svojega lastnega imunskega sistema, razvijejo avtoimunske bolezni. Ker imajo mlajši ljudje močnejši imunski odziv, imajo tudi višje tveganje za razvoj avtoimunskih reakcij.

Kriteriji znanstvene metode

Na podlagi meril opazovanja, vprašanj in hipoteze znanstvene metode lahko objektivno analiziramo podatke o pandemiji z opazovanji/vprašanji WHO in z alternativnimi razlagami OPS, razčlenjenimi v prejšnjem razdelku. Z vidika zgoraj opredeljene znanstvene metode ugotavljamo, da se tega niso držali znanstveni svetovalci številnih nacionalnih vlad, ki so odgovorile z “da” na številna vprašanja, avtomatično in brez premisleka.

Razlage, ki jih podaja OPS, so skladne z merili znanstvene metode. Za razliko od WHO ne uporabljamo nobenih domnevnih ali neutemeljenih lastnosti, na primer hipotetične stopnje prenosa različic SARS-CoV-2. Sklicujemo se samo na informacije, ki so dokazljivo pravilne; vendar dvomimo o zanesljivosti analitičnih metod takratnega časa, kot so npr. dvomljivi PCR testi (1). Vendar pa bo predlagana vloga eksosomov pri lažno pozitivnih rezultatih PCR testa ostala hipoteza, ki jo je še potrebno eksperimentalno potrditi, preden zagotovo rečemo, da so eksosomi odgovorni za lažne rezultate PCR testov.

Razlage WHO zahtevajo naslednje hipotetične predpostavke, za katere trenutno ni prepričljivih dokazov in ki so v nasprotju z načelom Occamove britve (t.j. število predpostavk mora biti čim nižje):

(i) Prenos virusa z asimptomatskimi prenašalci

(ii) Testi, ki delujejo in so 100% specifični v klinični praksi »in vivo«

(iii) Cepiva so učinkovita; cepljeni ljudje se okužijo’

(iv) Učinkovitost cepiv definira PCR test in/ali test za specifična protitelesa

(v) Isti virus povzroči dinamiko izbruha, kjer se prvi val popolnoma razlikuje od vseh naslednjih.

Po drugi strani pa pojasnila OPS predvidevajo le uveljavljeno znanstveno znanje, ki je bilo dokončno dokazano:

(vi) PCR testi proizvajajo lažno pozitivne rezultate kot odziv na prisotnost drugih virusov, ki povzročajo okužbe dihal. Prav tako je rezultat lahko lažno pozitiven tudi pri ljudeh, ki sploh niso okuženi z virusi

(vii) Kontaktno sledenje pomnoži število lažno pozitivnih.

(viii) Klasični dinamiki pri prvem izbruhu (SARS-CoV-2 valu od marca do maja 2020 v zahodni EU), sledi počasnejša dinamika naslednjih izbruhov, ki pa je bila umetno ustvarjena zaradi številnih testiranj in lažno pozitivnih rezultatov.

Opažanja in soglasne razlage, o katerih dvomimo zgoraj, so nekoliko protislovne. Primerjajte na primer točke 5, 7 in 10, v katerih se postavljajo pod vprašaj domneve, da so bili javno zdravstveni ukrepi zadostni in nezadostni za ustavljanje širjenja SARS-CoV-2. Tudi opažanja WHO v 7. točki so si sama po sebi protislovna, saj je bila stroga samoizolacija uvedena že ob začetku prvega vala, vendar se je nerazložljivo izkazala za popolnoma neučinkovito. Opazili so namreč klasično dinamiko epidemije gripe, tj. 4 tedne število narašča in 7 tednov upada, namesto javno obljubljenega »sploščimo krivuljo« in »zmanjšano obremenitev zdravstvenega sistema«.

Glede na točke 2, 9 in 11 je SARS-CoV-2 v smislu delovanja podoben drugim virusom gripe in njegova RNK mutira s podobno hitrostjo zaradi napak pri reprodukciji RNK v človeških celicah. Zato ne more proizvesti bistveno drugačnih variant, ki bi lahko bistveno hitreje premagale obstoječo imunost kot prehlad in drugi sezonski respiratorni virusi, kjer se takšne večje različice pojavljajo le enkrat v nekaj letih. Dejansko obstaja na desetine variant gripe A, pri čemer je za antigensko različne spremembe glavnih različic potrebnih več let. To lahko pojasnimo z dolgotrajnimi časovnimi razmiki med hudimi izbruhi gripe tipa A. Zato mora biti razlaga hipoteze WHO napačna.

Če upoštevamo točki 6 in 10, potem kakršni koli ukrepi javnega zdravja ne morejo vplivati na SARS-CoV-2 na način, ki bi se razlikoval od prehlada in drugih sezonskih respiratornih virusov. To je iz preprostega razloga, ker so vsi ti virusi fizično neločljivi in se lahko širijo le v aerosolu, pri čemer izgubijo moč, ko se kapljice posušijo. Torej, če lahko kirurška maska zaustavi enega od virusov, ker ustavi vse kapljice, bo na podoben način ustavila tudi vse druge. Pravzaprav že več kot 100 let vemo, da maske ne vplivajo na širjenje virusa gripe (9). Zato je razlaga WHO očitno neresnična.

Iz 11. točke lahko razberemo, da je statistika okužbe za Anglijo in Izrael v času pisanja neskladna. Slika 1 prikazuje diagram, kjer so prikazani novi primeri kovida-19 v Izraelu in Angliji, ki sta bili v času pisanja državi z najvišjim deležem cepljenih ljudi, saj je bila precepljena skoraj vsa odrasla populacija.

Pri tem je potrebno upoštevati, da je imel Izrael nekoliko višji odstotek popolno cepljenega prebivalstva v primerjavi z Anglijo, pa ima trenutno nižje število PCR pozitivnih primerov. Vendar pa v Izraelu navidezna stopnja okužbe raste hitreje kot v Angliji in naj bi ga v nekaj tednih celo presegla. Zato cepljenje nima očitnega vpliva na število okužb, točno tako, kot je napovedala razlaga o lažno pozitivnih.

WHO in OPS pa napovedujeta različne izide pandemije kovida-19 in se razlikujeta tudi glede priporočil za javno zdravje. O teh razlikah razpravljamo v zadnjem razdelku.

Presežne smrti

Potrebno je upoštevati, da ni veljavnih testov, ki bi lahko razlikovali med kovidom-19 in drugimi gripi podobnimi boleznimi, kot je prikazano zgoraj. Zato iz objavljene statistike primerov, ki so temeljili na RNK testih, ni mogoče pridobiti nobenih informacij o epidemiologiji kovida-19. Zaradi teh razlogov so upoštevali statistiko presežne umrljivosti. Presežna umrljivost, ki je povezana z virusnimi boleznimi dihal, je običajna v jesenskih in zimskih sezonah. Vendar pa so se spomladi v letih 2020 in 2021 pojavili dodatni vrhovi presežne umrljivosti, ki jih je mogoče pripisati SARS-CoV-2, kot bo obravnavano v nadaljevanju.

Vzhodna Evropa

Slika 2 prikazuje presežno umrljivost v izbranih vzhodnoevropskih državah za obdobje 2020-2021. Očitno te države niso imele ustreznih meteoroloških razmer za prenos SARS-CoV-2 spomladi leta 2020 in zato v tem obdobju niso imele pričakovane presežne umrljivosti. To dokazuje, da se je SARS-CoV-2 že ob svojem prvem izbruhu prenašal kot virus sezonske gripe, ki tudi zahteva ustrezne meteorološke razmere, in se ni prenašal izven želene sezone. To je v nasprotju s tem, kar je mogoče sklepati iz statistike novih primerov, ki izhajajo iz neveljavnih testov. Zato sklepamo, da se je SARS-CoV-2 razširil le spomladi, na enak način kot vsi prej znani človeški koronavirusi.

Tako so v obravnavanem časovnem intervalu vzhodnoevropske države dosegle vrhunec obolenj zaradi rinovirusa jeseni 2020 in prvi vrhunec koronavirusa spomladi 2021. Tudi Češka je imela opazen vrh gripe tipa A, ki je dosegel maksimum 10. januarja. Možno je, da je smrtnost zaradi rinovirusa bila še povečana zaradi kliničnih diagnostičnih napak, ki so jih povzročili rezultati neveljavnih PCR testov, ki so v primerih obolenj zaradi rinovirusov, prikazovali, da gre za kovid-19.

Zahodna Evropa

Slika 3 prikazuje presežek umrljivosti v izbranih zahodnoevropskih državah. V nasprotju z vzhodnoevropskimi državami so zahodnoevropske države očitno že spomladi 2020 imele primerne meteorološke razmere za izbruh kovida-19, saj so bili v tem času vrhovi umrljivosti zelo izraziti. Ti vrhovi so se zgodili med prvim valom kovida-19 v Evropi. Vrhovi umrljivosti, ki so se pojavili med drugim izbruhom spomladi 2021, so bili bistveno manjši, le okrog 25 % prvega vala, kar kaže na to, da je bila imunost celotne populacije po prvem izbruhu že dosežena. Potrebno je upoštevati, da drugi humani koronavirusi spomladi ne povzročajo izrazitih vrhov; zato bi morale biti mutacije bistveno počasnejše kot pri gripi tipa A.

Zato je bilo pričakovati, da bodo spomladanski vrhovi umrljivosti, povezani s kovidom-19, izginili tudi v letu ali dveh, potem ko bo v populaciji dosežena čredna imunost. Po drugi strani pa se zdi smiselno, da so bili višji vrhovi umrljivosti zaradi koronavirusa povezani z novim koronavirusom, kot se je zgodilo s SARS-CoV-2. Drugi izbruh v Angliji se ni pojavil hkrati z izbruhom v drugih državah in se je zgodil približno 2 meseca pred tem zaradi bistveno drugačnega podnebja. Presežne vrhove umrljivosti jeseni 2020 in pozimi 2020–2021 je mogoče pripisati rinovirusu in gripi tipa A. Majhen in oster vrh umrljivosti, ki se je pojavil v Nemčiji, na Nizozemskem in v Franciji avgusta 2020, je posledica vročinskega vala.

Na podlagi tega sklepamo, da je SARS-CoV-2 precej podoben drugim koronavirusom, saj se pojavlja le sezonsko, v večini evropskih držav spomladi. Z njim povezana presežna umrljivost pa bo izzvenela čez nekaj let, kar kaže hitro pridobivanje čredne imunosti. Ker ni znakov hitrih mutacij tega novega virusa, tudi ni pričakovati, da bi se ustavil upad spomladanske presežne umrljivosti.

Dodatna presežna umrljivost v sezonah z nizko razširjenostjo SARS-CoV-2 je očitno posledica uporabe neveljavnih testov v klinični praksi, kar vodi v pretiran obseg pandemij in napačno diagnozo drugih respiratornih virusov, ki jih diagnosticiramo kot SARS-CoV-2. To lahko povzroči kontaminacijo bolnikov, ki so že nosilci drugih respiratornih virusov, s SARS-CoV-2 v bolnišnicah, kjer virus morda preživi in se razmnožuje tudi izven želene sezone, zaradi klimatiziranega okolja, ki olajša prenos virusa iz njegovih pristnih prenašalcev.

Zaključki s priporočili

V prispevku je opisana alternativna razlaga epidemije kovida-19 skupaj z napovedjo nadaljnjega razvoja, ki je popolnoma skladna z vsemi do sedaj znanimi eksperimentalnimi opazovanji in podanimi statističnimi podatki. Kliničnega preizkusa, s katerim bi nedvomno dokazali pojav napačnih diagnoz zaradi napak, ki se pojavijo pri določanju s PCR testi (MDSCV), še ni bilo možno izvesti, zato se sklicujemo na odkritje raziskovalcev v St. Petersburgu, ki so pridobili eksperimentalne dokaze, da je velik delež bolnikov s kovidom-19 bilo hkrati tudi nosilcev preostalih respiratornih virusov (10). Da bi se izognili neskončnim zaporednim izbruhom psevdo-epidemije kovida-19, v nedogled ponavljajočemu se množičnemu cepljenju, testiranju na izvorni SARS-CoV-2 in vse njegove različice, je potrebno takoj prekiniti z jalovimi poskusi odkrivanja asimptomatskih prenašalcev. Namesto tega je potrebno nameniti ustrezne vire za zdravljenje kroničnih bolnikov z drugimi patogeni, ki so s preusmeritvijo vseh zdravstvenih storitev na pandemijo kovida-19 ostali brez ustrezne zdravniške pomoči.

Fenomen MDSCV bi bilo možno dokazati v laboratoriju tako, da bi ljudi okužili z znanimi respiratornimi virusi, ki pa niso SARS-CoV-2. Pri tem predlagamo uporabo pristopa štirikratnega slepega poskusa (op prev: pri čemer prostovoljci, medicinsko osebje, raziskovalci in ocenjevalci ne bi vedeli, kdo je zares okužen in kdo ne, prave podatke ima le glavni raziskovalec). Za tiste, ki bi razvili simptome kovida-19, bi za testiranje uporabili standardni PCR test za SARS-CoV-2. Pri drugem možnem pristopu pa bi potrebovali le bolnike z diagnozo kovid-19, ki bi jim poleg testov za SARS-CoV-2 opravili tudi teste za diagnosticiranje preostalih sezonskih respiratornih virusov. Preostali sezonski virusi bi bili verjetno prisotni v večini primerov, in pokazali bi na vzroke današnjih napačnih diagnoz za bolezen kovid-19, in to so lažno pozitivni rezultati PCR testov.

Na koncu se soočimo še s presenetljivim protislovjem med odlično specifičnostjo testov SARS-CoV-2, ki so jih dejansko dokazali na vzorcih drugih respiratornih virusov »in vitro« glede na informacije, ki jih zagotovljajo proizvajalci testov, in očitno nično specifičnostjo teh testov »in vivo« v klinični praksi, kot prikazano v tem prispevku. Z namenom razjasnitve tega protislovja pa je potrebno upoštevati, da so tako vsi testi, kot tudi cepiva bili proizvedeni z uporabo genetskih informacij, ki so jih v ustreznih bazah podatkov objavili tisti, ki naj bi identificirali SARS-CoV-2.

Glede na navedbe v pomembnih publikacijah (11) je bil genetski material virusa identificiran računalniško, brez predhodne priprave izolata posameznih virusnih delcev. To pomeni, da pri tem virusnih delcev ne ločijo fizično od drugih nosilcev genskega materiala, ki so prisotni v bioloških vzorcih (11). Če vzamemo na znanje, da testi očitno dajejo lažno pozitivne rezultate pri ljudeh, ki so prenašalci drugih respiratornih virusov (ki niso SARS-CoV-2), lahko sklepamo, da je bil domnevni genetski zapis virusa SARS-CoV-2 napačno določen. Ta zapis v resnici pripada nečemu, kar ustvarijo epitelijske celice človeških dihalnih poti same, kadar so zaradi virusov v težavah, in vsebuje RNK (na primer eksosomom, kot je razloženo zgoraj). Pri tem pa ne smemo pozabiti upoštevati tudi tega, da so identične eksosome odkrili tudi pri pljučnici bakterijskega izvora.

Zato ni presenetljivo, da so testi popolnoma nespecifični za uporabo v klinični praksi, hkrati pa izkazujejo odlično specifičnost »in vitro«: vzorci drugih virusov, ki napadajo dihala, in ki so bili uporabljeni za preizkuse »in vitro«, niso bili kontaminirani s produkti človeških celic, medtem ko so bili vsi biološki vzorci, uporabljeni za identifikacijo RNK zapisa SARS-CoV-2, v stiku s takšnimi celicami (11). Pri tem pa je potrebno tudi upoštevati, da je bil RNK zapis SARS-CoV-2 določen glede na podobnost z zapisom RNK drugega virusa, kar vzbuja utemeljene dvome v identifikacijo virusa.

Poleg tega se zdi, da so tudi vsi RNK zapisi različic SARS-CoV-2, ki so sicer zelo podobni RNK izvornega virusa, napačno identificirani. Glede na to, da je domnevni RNK zapis SARS-CoV-2 dejansko RNK epitelijskih celic človeških dihalnih poti, ki so bile prisotne v procesu gojenja virusov (11*), je mogoče razložiti visoke stopnje lažno negativnih rezultatov pri bolnikih s kovidom-19. Tvorbo RNK v epitelijskih celicah človeških dihalnih poti ob infekciji sproži virus. Ta epitelijska RNK pa se lahko zaradi individualnih genetskih razlik od bolnika do bolnika razlikuje. Zato je PCR test pri nekaterih bolnikih lažno negativen.

(*op prev: Za pomnoževanje virusov so uporabili posebne epitelijske celice človeških dihalnih poti, pri katerih so preverili odsotnost drugih patogenov. Special-pathogen-free human airway epithelial (HAE) cells)

Z napačno določitvijo genskega materiala, ki v resnici ne pripada SARS-CoV-2, pa lahko tudi razložimo nizko učinkovitost vseh obstoječih cepiv. Nizka učinkovitost zahteva več odmerkov, da bi lahko dosegli zadovoljiv imunski odziv. Cepiva verjetno temeljijo na genskem materialu eksosomov, ki jih proizvajajo epitelijske celice človeških dihalnih poti ob stiku z respiratornimi virusi, in ne na genetskem materialu samega virusa SARS-CoV-2. Imunost, ki jo ustvarijo taka cepiva, tako lahko deluje le v napredovanih stopnjah bolezni kovid-19, tako da okrepi že obstoječi odziv imunskega sistema bolnika.

To pa je lahko prepozno za tiste bolnike, ki imajo zakasnelo imunsko reakcijo. Poleg tega pa ta cepiva lahko še poslabšajo težave bolnikom s predhodnimi boleznimi, pri katerih se sproži celični odziv, podoben tistemu, ki ga sprožijo virusi dihalnih poti. To verjetno tudi pojasnjuje nekatere neželene učinke cepljenja med mlajšimi prejemniki.

Povezana literatura

1 WHO Information Notice for IVD Users 2020/05, Nucleic acid testing (NAT) technologies that use polymerase chain reaction (PCR) for detection of SARS-CoV-2, 20 January 2021, https://www.who.int/news/item/20-01-2021-who-information-notice-for-ivd-users-2020-05, consulted 25/03/2021.

2 Healy, P.,Khan, A., Metezai, H., Blythe, I., Asad,H., The impact of false positive COVID-19 results in an area of low prevalence, Clinical Medicine (Lond.) 21(1) e54- e56 (Jan. 2021) ) https://doi.org/10.7861/clinmed.2020-0839

3 Nickbakhsh, S. , Mair, C., Matthews, L. , Reeve, R., Johnson P. C. D., Thorburn, F. , von Wissmann, B., Reynolds A.. McMenamin, , J., Gunson, R. N., Murcia, P. R., Virus– virus interactions impact the population dynamics of influenza and the common cold, PNAS December 26, 2019, 116 (52) 27142-27150; first published December 16, 2019; https://doi.org/10.1073/pnas.1911083116

4 BBC, WHO head: ‘Our key message is: test, test, test’, March 16, 2020, https://www.bbc.com/news/av/world-51916707, consulted on July 6, 2021

5 Elrashdy, F., Aljaddawi,A.A., Redwan, E. M., Uversky, V., On the potential role of exosomes in the COVID-19 reinfection/reactivation opportunity, Journal of Biomolecular Structure and Dynamics 07 09 (2020) (see also references cited) https://doi.org/10.1080/07391102.2020.1790426

6 Bedford, J. G., Infusini G, Dagley L.F., Villalon-Letelier F, Zheng M.Z.M., BennettWood, V, Reading P.C., Wakim, L.M. Airway Exosomes Released During Influenza Virus Infection Serve as a Key Component of the Antiviral Innate Immune Response. Front Immunol. 2020 May 12; 11:887. https://doi.org/10.3389/fimmu.2020.00887.

7 Wikipedia, List of infectious diseases causing flu-like syndrome, https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_infectious_diseases_causing_flulike_syndrome, Consulted on July 6, 2021

8 Our world in data, Coronavirus data explorer https://ourworldindata.org/coronavirus-data-explorer, Consulted on July 5, 2021.

9 Lynch, C., and Cumming J.G., The distribution of influenza by direct contact – hands and eating utensils, American Journal of Public Health 1919, 9(1): 25-38 (p. 37, end of point 6). https://ajph.aphapublications.org/doi/pdf/10.2105/AJPH.9.1.25

10 Nikitin, N. A., Where has the flu A gone, Interview in Russian, Consulted on July 6, 2021. https://mirtesen.naukatv.ru/blog/43825814888/Kuda-delsya-gripp- ?utm_referrer=mirtesen.ru&utm_source=mirtesen&utm_medium=partner&utm_ca mpaign=65032&utm_content=10726261&utm_term=42910

11 R. Lu, X., Zhao, J. Li, P. Niu, B. Yang, H. Wu, et al., Lancet 2020; 395: 565–74, Genomic characterization, and epidemiology of 2019 novel coronavirus: implications for virus origins and receptor binding, https://doi.org/10.1016/S0140-6736(20)30251-8

• Vir: www.researchgate.net
• Prevod: Irena Z.
• Lektura: Darinka Zupan