Zakaj ponoči ne spite?

Najnovejša vrsta osvetlitve in razprava o melatoninu, infrardečem sevanju, LED in delovanju možganov

Določene celice češarike (pinealociti) tvorijo cirkulirajoči melatonin in številne druge substance, kot je serotonin. Melatonin se tvori in izloča ponoči in z njegovo pomočjo češarika povzroča ritmične spremembe v hipotalamusu, hipofizi in spolnih žlezah. S tem je torej vključena v uravnavanje dnevnih (cirkadianih) in sezonskih ritmov našega hormonskega sistema.

Vendar pa sta pred kratkim Zimmerman in Reiter izdala hipotezo, da naj bi bil učinkovitejši in obilnejši melatonin, ki naj bi ga celice proizvajale v mitohondrijih, tako imenovani subcelularni melatonin. Ta se razlikuje od cirkulirajočega melatonina, zato ga ne moremo nadomestiti z jemanjem melatonina kot prehranskega dodatka, ki nam ga ponujajo na trgovskih policah.

K tvorbi subcelularnega melatonina človeško telo spodbudi bližnje infrardeče sevanje (Near InfraRed, NIR). Njegov vir pa je sonce. Kar 70 % fotonov sončne svetlobe predstavlja tisti del sevanja, ki ga nujno potrebujemo, da lahko telo izdela zadostne količine melatonina.

Bližnjega infradečega spektra človek ne vidi. Človeško telo ga zazna le kot toploto in, čeprav je človeškemu očesu ta svetloba nevidna, sega globoko v naše tkivo. Zaradi tega sevanja je naša možgansko-hrbtenjačna tekočina (cerbrospinalna tekočina) obsijana s to svetlobo in spodbuja tvorbo melatonina v mitohondrijih. (Toplota in sevanje infrardečega spektra nista sopomenki, saj električni radiator k tvorbi melatonina ne bo pripomogel.)

»V tvoji glavi je temno, ampak tudi tam sije sonce. Tvoje misli se rodijo v temi. Vsa biologija, kemija in elektrika, ki sestavljajo tvoje možgane, obstajajo v temi. Vidna svetloba ne prehaja v možgane skozi tvoje lobanjske kosti in kožo. Motorično sporočilo se premika navzven (premakni se tja), senzorično (čutno) sporočilo pa prihaja navznoter (povohaj to, občuti tisto) in se pojavi v temi. Razmišljanje o preteklosti, napovedovanje in načrtovanje v prihodnosti, analitično in logično razmišljanje, pripovedovanje zgodb in domišljija se dogajajo tam, kamor sonce ne posije!«

Zadnji, podčrtani del v tem sestavku ne drži: v tvoji glavi sicer je temno, vendar tudi tam sije sonce.«

Človeku vidni spekter elektromagnetnega valovanja je prikazan na spodnji sliki. Nekatere živali vidijo druge dele elektromagnetnega valovanja kot človek, lahko vidijo infrardeči ali pa ultravijolični del spektra. Vendar pa ljudje te svetlobe ne vidimo. Vidimo le pas, ki je predstavljen na spodnji sliki. Vendar pa to ne pomeni, da na nas ne vpliva. Infrardeče valovanje je predstavljeno z oznako IR na zgornjem delu slike. Bližnji infrardeči spekter je bližje desnemu koncu človeku vidne svetlobe.

Melatonin je po vsej verjetnosti najstarejši hormon, ki obstaja v živem svetu (je celo starejši od živali). Njegova prvotna funkcija je, da deluje kot antioksidant in ima številne druge funkcije, ki preprečujejo, da bi zboleli. Melatonin, ki ga poznamo kot hormon, pa je njegova dodatna filogenetsko mlajša funkcija. Napačno je trditi, da je melatonin hormon spanja.

Cirkulirajoči melatonin je povezan s temo (takrat se tvori) medtem, ko je mitohondrijski subcelični melatonin, ki nastane med obsevanjem s fotoni NIR, povezan z dnevno svetlobo in budnostjo in nam pomaga vzdrževati naš dnevno-nočni ritem. Če pa ne bomo dovolj časa na NIR svetlobi, potem te zaloge ne bo in bo morala češarika delati nadure tudi ponoči, saj preko dneva mitohondriji ne bodo proizvedli dovolj melatonina. Češarika naj bi v primeru tvorbe melotonina delala le kot podpora (back-up).

Ljudje smo prilagojeni na bivanje zunaj. NIR sevanje prejmemo neposredno od sonca, posredno pa, ko se sončna svetloba odbije od lune, ob ognju, svečah, žarnicah z žarilno nitko (halogenke). Žarnice s flurescentno svetlobo in LEDice pa NIR spektra ne proizvajajo.

Redukcionizem in oholost sodobne »znanosti« pravi«: »Svetloba je le tisto, kar vidimo, zato bom ustvaril izdelek, ki bo vključeval celoten spekter!« Vendar pa je pri tem mišljen le vidni spekter brez NIR dela. In, če sedite ves dan le ob taki svetlobi, ne da bi bili izpostavljeni soncu oziroma valovanju, ki ima del NIR spektra, boste zboleli. Fluorescenčna svetloba je sicer v električnem smislu zelo učinkovita, vendar pa nikakor ni ekološka, že zaradi živega srebra ne, ki ga vsebuje. (Sprašujem se, zakaj smo ostali brez edinih zanesljivih merilcev telesne temperature, ker so vsebovali živo srebro, fluorescenčnih žarnic pa proizvajamo v obilju, op. prev.).

Poleg tega svetloba v fluorescenčni svetlobi preveč niha. LED žarnice sicer imajo potencial, vendar pa trg najbolj zanima, koliko lumnov ima žarnica. Edino trgovsko merilo so lumni in temperatura! Velja tudi razmerje: višja kot je temperatura, hladnejša je svetloba. Vendar pa smo ob LED žarnici obsijani le z vidnim spektrom. Nekateri se norčujejo iz »staromodnih« halogenk, vendar pa gre le za reklamni trik. Potrošniki radi postanejo obsedeni z lastnostjo, ki jo tržniki izpostavljajo, vendar pa je to redukcionizem, ki še zdaleč ni primeren za življenje.

Če zaključimo; človek ni zadosti moder, da bi lahko v celoti poznal naravo. Veliko potrebnih stvari smo sicer odkrili, vendar jih je še več ostalo neodkritih. Nekatere spoznavamo šele danes, nekaterih ne bomo odkrili nikoli. Spolnost ni omejena le na reprodukcijo, hrana ni le za preživetje in svetloba ni le tisto, kar vidite!

P.S. Pred časom smo pisali tudi o Planiranem in programiranem zastarevanju, kjer so tudi omenjene žarnice in kako so načrtno skrajševali njihovo življenjsko dobo.

Dodajamo še povzetek raziskave, ki so jo leta 2013 objavili na www.zelenaslovenija.si

LED-svetilom tudi medicinske raziskave niso naklonjene. Modra barva ponoči ubija.

Najhujša težava modrobelih LED-diod je v tem, da tudi trikrat, celo štirikrat hitreje prekinejo nočno tvorbo melatonina v primerjavi s klasično razsvetljavo. Te izračune je naredil dr. Barry Clark v Avstraliji na podlagi dosedanjih medicinskih raziskav. Melatonin je pomemben antioksidant, naravni antidepresiv in hormon, ki ureja naš bioritem, cirkadialni ritem. Znanstveniki so ugotovili, da je pomanjkanje melatonina ponoči povezano s povečano pogostostjo raka na dojki, prostati in debelem črevesju.

Vsi biokemični mehanizmi niso natančno znani, vemo pa, da se navedeni raki hitreje razvijejo pri podganah, ki jih npr. ponoči, osvetljujemo s šibko svetlobo in jim s tem prekinemo tvorbo melatonina. Tvorbo melatonina najhitreje prekinemo z modro svetlobo. Modrobele LED-diode bodo statistično pri ljudeh veliko hitreje prekinile tvorbo melatonina kot razsvetljava s poudarjenim rumenim delom spektra. Že modra LED-doida na radijskem sprejemniku v spalnici je morda lahko dovolj, da se tvori manj melatonina med spanjem, s tem pa se statistično povečajo možnosti za rakasta obolenja.

Problem lahko povzroči tudi ulična razsvetljava z modrobelimi LED-diodami. Razen redkih posameznikov, se nihče ne zaveda negativnih posledic, kot je povečanje navedenih rakastih obolenj. Znanstveniki na univerzi v Haifi, Izrael, trdijo, da je ulična razsvetljava verjetno eden od ključnih vzrokov za raka na dojki pri ženskah. S pojavom modrobelih LED-diod pa lahko ta problem doseže nepredviden obseg, ki si ga danes ne znamo niti predstavljati. To bomo prav gotovo reševali čez desetletje, namesto da bi že danes prepovedali uporabo vseh svetil v zunanji razsvetljavi z barvno temperaturo nad 2700 K.

Potrebno je povedati, da vsako svetilo, ki ga prižgemo zunaj, povzroča svetlobno onesnaženje. Le zakaj bi bile LED-svetilke izjema? Nove modrobele LED-diode pa so v tem pravi rekorderji. Ker se modra svetloba siplje v zraku neprimerno bolj kot rumena, ena LED-svetilka povzroči toliko svetlobnega onesnaženja kot tri natrijeve svetilke, ki se zdaj množično uporabljajo v zunanji razsvetljavi.

LED-svetilke v zunanji razsvetljavi so zato prava ekološka katastrofa! O LED-razsvetljavi resnično obstaja veliko laži in zavajanja. Stroka po vsem svetu molči. Zasebno sicer profesorji dajo prav okoljevarstvenikom, javno pa si ne upajo nasprotovati industriji. Ne pozabimo, da je LED-industrija v razvoj vložila na tisoče milijonov, velik del teh milijonov pa konča pri »neodvisnih« strokovnjakih, ki so zato tiho in ne povedo resnice.

Povezana literatura:

• Heather Heying. It is dark inside your head. But even there, the sun does shine. Natural selections 2023. https://naturalselections.substack.com/p/it-is-dark-inside-your-head#footnote-6-115513014
• Občine kupujejo okoljsko sporno LED-razsvetljavo” – EOL 78/79, 11. 06. 2013 / št. 78/79. https://www.zelenaslovenija.si/esg/obcine-kupujejo-okoljsko-sporno-led-razsvetljavo-eol-78-79/
• Zimmerman, S. and Reiter, R.J. 2019. Melatonin and the Optics of the Human Body. Melatonin Research. 2, 1 (Feb. 2019) 138-160. https://www.melatonin-research.net/index.php/MR/article/view/19/208

• Vir: Povzetek po Bret Weinstein and Heather Heying – https://www.youtube.com/watch?v=fGFuSs6Hm3g
• Prevod: Irena Z.
• Lektura: Darinka Z.